BHARATA NATYAM

Danes je najbolj razširjen ples v Indiji. Poznamo več stilov omenjenega plesa:

Pandanallur stil
Tanjore ali Thanjavur
Vazhuvoor
Mysore
Kancheepuram
Melattur stil
Kalakshetra stil

Mitološka podlaga tega plesa sega 3 tisoč let v preteklost – ples je ustvarjen po navdihu skulptur starodavnega templja Chidambaram poleg Pondicherry-a.
Tradicionalno so ga izvajala tempeljske plesalke devadasis.
Okoli l. 1930 je bilo nekaj še živečih priznanih devadasis povabljenih na elitne odrske nastope.
Današnjo podobo bharata natyama je oblikoval znani Tanjore/Thanjavur Quartet (glej razlago pri mohiniyattam).
Je ples predanosti, čaščenja, discipline, mehkobe in božanstva; prej introvertiran kot ekstrovertiran.

Bharatanatyam @ wikipedia
Bollywood i klasični indijski ples

KATHAK

Ples severne Indije, ki sega v davne čase nomadskih Kathakov (prvi najdeni zapiski o Kathakih segajo 300 let pr. n. št.), pripovedovalcev mitoloških in epskih zgodb na trgih, dvorih, v templjih. Za kathak je značilno prenašanje znanja iz roda v rod. Plešejo ga tako moški kot ženske.
V 16. stoletju pod vplivom Mughalskega imperija (16.-18. st.) je prišlo do vplivov perzijskega plesa v kathaku (npr. opustitev polpočepa in zelo verjetno zgledovanje po derviških obratih).
Tudi kasneje so na dvorih ples cenili in tako se je vse bolj razvijal tudi pomen kathaka kot zabave in ne zgolj pripovedovanja verskih zgodb. Spomniti se velja na kurtizane tawaifs, katerih ples je bil predvsem igriv in graciozen…
Poznamo 3 osnovne veje/šole (gharanas) kathaka – Jaipur, Lucknow in Banaras.
Po osvoboditvi Indije se je kathak spet pričel uveljavljati.
Omeniti je vsekakor treba družino Maharaj, ki so kot plesni virituozi veliko prispevali k plesnemu stilu kathaka. Danes še živeči je priznani Birju Maharaj.
Podobnosti med flamenkom in Kathakom so vsekakor omembe vredne (pokončna drža, izjemno hitri gibi nog). Ok. 11. st. so Romi šli preko Perzije (tudi tu se je ples navzel tamkajšnjih vplivov) in okoli l. 1425 pripotovali v Španijo. Španski Gitanos (Romi v Šp.), ki plešejo flamenko, spominjajo na sam kathak.

Kathak @ wikipedia
Bollywood i klasični indijski ples

MOHINIYATTAM

Prav tako gre za ples, ki ima korenine v Kerali. Zajema gracioznost in predstavlja solo ples žensk. Hindujska verska mitologija večkrat prikaže boga Vishnuja v preobleki mohini, npr. da lahko pomaga rešiti boga Shivo. Je drama in ples v verzih ter namenjen čaščenju predvsem Vishnuja in Krishne.
Nežni gibi in pozibavanja naj bi spominjali na valovanje palm in nežni tok rek.
V tem plesu je viden vpliv bharata natyama in kathakalija. Podrobnosti je plesu zapečatil eden izmed bratov slavnega Thanjavur Quarteta.
Thanjavur Quartet
sestavljajo štirje bratje iz zgodnjega 19. st., ki so s podporo kralja Serfojija II razvili in obogatili karnatsko glasbo ter ogromno prispevali k bogastvu bharata natyama. Chinnayya, Ponnayya, Sivanandam, Vadivelu so imena bratov.

Mohiniaattam @ wikipedia
Bollywood i klasični indijski ples

MANIPURI

Zaradi geografske izoliranosti so se v tem plesu oblikovale določene specifične prvine. Osrednji pomen zanj predstavlja kult Radhe in Krishne, še posebaj raslila (prizor plesa Krishne in Radhe v hindujskih verskih skriptah).
Za razliko od drugih klasičnih indijskih plesov plesalci ne nosijo zvončkov okrog gležnjev, prav tako ne udarjajo trdno s stopali. Poudarek je na minimalistični mimiki ter gracioznosti.
Plesni stil se je najverjetneje pojavil v 15. st. n. št. Takrat ga je podrobno opredelil m
aharaja (kralj) Bhagyachandra.
V zahvalo umetniku in znanemu poetu Tagoreju (sicer iz Kalkute), je ples postal znan izven meja Manipurja l. 1919. Znani koreografi so na povabilo Tagoreja ustvarili več koreografij za njegove drame.

Manipuri @ wikipedia
Bollywood i klasični indijski ples