ZGODOVINA ORIENTALSKEGA PLESA V EVROPI

Opozorilo! 
To besedilo lahko vsebuje naslednje stranske učinke:
- rojstvo na napačnem mestu, ob napačnem času,
- skrb zaradi odgovornosti o ustvarjanju zgodovine.

Takoj, ko se začnete bolj resno zanimati za orientalski ples, pridete do različnih informacij o zgodovini orientalskega plesa – njegovo spreminjanje in razvoj skozi čas, od prvih zvezd orientalskega plesa v Egiptu, preko skupine Mahmouda Rede, pa vse do današnjih vrhunskih plesalk.

Kako pa je z Evropo?

Na plesnem intenzivu z Mario Ayo (julija 2014 na Kreti), se je razvil pogovor o zgodovini orientalskega plesa v Evropi. Na podlagi številnih dejstev, ki nam jih je Maria Aya podala, so prisotne plesalke delile z nami svoje izkušnje.

NAPAČEN KRAJ, NAPAČEN ČAS

Za razliko od Amerike, ki je bila dobesedno prepravljena z migranti, Evropa tega nikoli ni zares doživela, z izjemo Nemčije, ki ima velik delež turške in grške etnične manjšine. Prve plesalke so se pojavile v Nemčiji, ker so Turki najemali plesalke za različna slavja.

Kar zadeva naše kraje, tu mislim predvsem na države bivše Jugoslavije, lahko rečem, da smo gostili veliko študentov iz držav t.i. Orienta, ki pa so se po končanem študiju večinoma vrnili nazaj v matično domovino. Tisti, ki pa so ostali, so se večinoma poročili z lokalnimi dekleti ter prevzeli običaje in navade nove države. Glede na burna leta, ki so sledila (razpad Jugoslavije), ni bilo nikakršne možnosti za razvoj in nastanek orientalskih restavracij in klubov.

V Evropi je Orientalski ples tako zašel v dve skrajnosti:
- kot predstavitev kulture s folklornimi predstavami,
- ali pa je postal del kabaretnih predstav, znotraj katerih je bil orientalski ples vključen kot solo točka.

PLES KOT DEL UMETNOSTI

Za razliko od Amerike, kjer so bile prve plesalke Orientalskega plesa večinoma samouke in brez resnega predznanja, pa je ples v Evropi temeljil na drugačnih temeljih.

V 70-ih in 80-ih letih dvajsetega stoletja so v Evropo (Nemčija, Italija, VB, Skandinavija) prihajali plesalci, ki so zapustili skupino Reda ali katero drugo folklorno skupino v Egiptu (Mo Geddawi, Momo Kadus). Večinoma gre za moške plesalce, ki so zaključili kariere kot plesalci velikih folklornih skupin in so začeli poučevati, medtem ko so se ženske plesalke ponavadi poročile in posvetile družini.
Njihov pristop k plesu je bil izredno akademski, kar je privlačilo plesalke, ki so bile resno zainteresirane za ples.

BEATA IN HORACIO CHIFUENTES (Nemčija) sta poročeni par, ki je ljubezen do egipčanskega plesa združil s svojo klasično plesno izobrazbo. Bila sta prva, ki sta delala predstave v gledališču in na ta način spreminjala plesno sceno, tudi v Egiptu. Za svoje predstave sta producirala lastno glasbo, ki sta jo snemala z glasbeniki v Egiptu.

SURAYA HILAL (VB) in njeno nasledstvo 

Suraya Hilal je združila elemente orientalskega in sodobnega plesa. O njej kroži veliko kontroverznih govoric. Sama pravi da je Egipčanka, a je to dejstvo vprašljivo.

Trdila je da poučuje pristen, avtentičen egipčanski stil in je bila do svojih učenk in učencev zelo stroga. Kot v kakšnem kultu, je bila v vojni z drugimi učitelji,na treningih je predpisovala stroge norme oblačenja. S pojavom interneta so njeni učenci lahko videli, kako se egipčanski ples zares razlikuje od tega, kar poučuje ona, zato so jo nekateri celo tožili. Iz njene šole so prišle učiteljice kot je Lisa Wedgwood in skupina plesalk, ki plešejo pod skupnim imenom Tanz Raum. 

Njihov stil ni avtentičen, je zelo prizemljen in izčiščen, saj sloni na sodobni plesni tehniki. Velikokrat so namreč odhajali na terenske raziskave v Egipt in preučevali gib in ples Egipčanov, ki še niso imeli stika s televizijo. Producirali so tudi mnoge CD-je z avtentično egipčansko glasbo.

LEILA HADDAD (Tunizija, Francija) je prva v Evropi na oder postavila celovečerno orietalsko plesno predstavo in nastopala izključno po gledališčih. Njen prvi stik z gledališčem je bilo politično angažirano gledališče, na tem temelju je tudi gradila svoje predstave. Izvajala je tudi manj poznane tradicionalne plese z glasbeniki iz Egipta. 
Na žalost ne dovoli snemanja svojih nastopov in predstav, tako da izkoristite priložnost in si oglejte njeno predstavo, če nastopa v vaši bližini.

Verjeli ali ne:

Iz časov pred internetom in pred ponudbo poceni letalskih kart obstaja cel kup zgodb o slabih učiteljih in učiteljicah:
- zgodbe o moških učiteljih, ki so spoučevanjem, lahko prišli v stik (predvsem fizični) z ženskami,
- in o različnih ženskah z arabskih dežel, brez plesnega predznanja, ki so trdile, da imajo ples v krvi;

ŠTUDIJ ZGODOVINE

Glede na to, da se je orientalski ples začel resneje razvijati več kot deset let nazaj, lahko tudi mi rečemo, da smo del njegove zgodovine, za katero upamo, da jo kdo beleži.

Ivana Medvedec, Oaza tolerancije, Zagreb (29.09.2014)