![\"\"](\"https:\/\/kuod-bayani.com\/wp-content\/uploads\/2017\/12\/OumKhaltoum_1.jpg\")
<\/p>\nOum Kalthum (Umm Kalthum) je bila najbolj slavna pevka arabskega sveta v dvajsetem stoletju. Njena kariera je trajala ve\u010d kot petdeset let (1910-1973). Posnela je okrog tristo pesmi. Skoraj \u0161tirideset let so na egip\u010danskem radiu vsak \u010detrtek predvajali njene koncerte. Imela je milijonsko ob\u010dinstvo, tudi ljudi, ki si niso mogli privo\u0161\u010diti kart za koncert v \u017eivo. Ljudje so \u017eiveli za \u010detrtkove ve\u010dere in tisti dan se je svet ustavil za Egip\u010dane; govorili so samo o njej.<\/p>\n
Bila je kulturna ikona Egipta. Bila je obraz in glas Egipta. \u0160e vedno ostaja nepozabna figura arabske glasbe. Njeno delo, njena glasba, njen repertoar je prepoznan kot avtenti\u010dno egip\u010danski, arabski.\u00a0
Njena kariera je pre\u017eivela obe svetovni vojni, dve egip\u010danski revoluciji (1919 in 1952) in socialno-politi\u010dne spremembe petdesetih in \u0161estdesetih. Pravijo ji \u00bbasil\u00ab, kar pomeni\u00a0 avtenti\u010dna egip\u010danska umetnica.
Leta 1960 je predsednik Naser ustanovil radijsko postajo, kjer predvajajo samo Umm Kulthum.<\/p>\n
<\/p>\n
OTRO\u0160TVO<\/strong><\/p>\n Rojena je bila 4. 5. 1904 v majhni vasici Tammay al-Zaharyra, blizu mesta al-Sinbillawayn v revni dru\u017eini. Njen o\u010de je bil imam lokalne mo\u0161eje, mati je bila gospodinja. S petimi leti so jo poslali v \u0161olo Korana (kuttab) skupaj s starej\u0161im bratom. Njen o\u010de je dodatni denar zaslu\u017eil tako, da je na porokah in posebnih slovesnostih pel nabo\u017ene pesmi. S seboj je ve\u010dkrat vzel sina in ne\u010daka. Ko je nekega dne odkril, da tudi h\u010derka pozna vsa besedila in da ima mo\u010dan glas je za\u010del u\u010diti \u0161e njo. Sama je rekla, da se je od o\u010deta u\u010dila kakor papagaj. Ni\u010d ni razumela, le ponavljala je za njim. Kmalu je z o\u010detom za\u010dela nastopati.\u00a0 <\/p>\n ZA\u010cETKI V KAIRU<\/span><\/strong><\/p>\n Med leti 1922 do 1928 se\u00a0 je Oum Klathoum razvila iz male beduinske deklice do velike zvezde. V dvajsetih letih 20. stoletja je bil Kairo gospodarsko mo\u010dan, kar je vplivalo tudi na ugoden razvoj kulture in kulturnikov, saj so jih podpirali bogati me\u0161\u010dani, dru\u017eine ali posamezniki. Poleg tega se je razvijala tudi publiciteta in dolo\u010deni deli Kaira so postali znani po kulturnem dogajanju, kot Al Azabkiyya vrtovi in drugi. V tistem \u010dasu je bilo v Kairu ogromno pevcev, igralcev, dram, koncertov. Ena najbolj znanih pevk tistega \u010dasa je bila \u017ee dobro uveljavljena Sultana. Prav tako je bil v tistem \u010dasu izredno popularen tudi Mohammad Abd el Wahab, ki je predstavil notni sistem \u2013 zdru\u017eil je arabsko in evropsko glasbo. Bil je odli\u010den pevec, skladatelj, glasbenik in igralec. ZLATA ERA OM KALTHUM IN DVE KULTURNI FORMACIJI<\/strong><\/p>\n \u0160tirideseta leta 20. stoletja so bila zlata leta za Om Kalthoum. Egip\u010danska ekonomija si je komaj opomogla od velike ekonomske depresije in leta 1936 dosegla delno neodvisnost od Britancev, ki pa je \u0161e vedno dovoljevala prisotnost britanskih vojakov v Egiptu. \u017dENSKA MO\u010cNEGA KARAKTERJA<\/strong><\/p>\n Oum Klathum je bila aktivno vklju\u010dena v proces nastajanja glasbe in besedila. Besedilo je pregledala in sama izbrala vrstice, ki jih bo pela in tiste, ki jih ne bo, ki po njenem mnenju niso bile razumljive ob\u010dinstvu. Tako je za pesem Salu Qualbi iz originalnih 71 vrstic izbrala kon\u010dno le 21 vrstic, ki jih je odpela. Kmalu je postala \u010dlanica in kasneje tudi vodja Komiteja za predvajanje glasbe na radijih in si tako priborila dominantno pozicijo, kaj se lahko vrti in \u010desa se ne sme. Poleg tega se je znebila vseh ljudi, ki ji niso bili v\u0161e\u010d. Njen karakter je bil odlo\u010den, bila je ostra \u017eenska.
V tistem \u010dasu (na za\u010detku dvajsetega stoletja) so mo\u0161ki in \u017eenske lahko javno nastopali kot pevci religioznih pesmi, s tem, da so morale biti \u017eenske zakrite s tan\u010dico, \u010de so nastopile pred mo\u0161ko publiko. Tovrstni nastopi so bili za\u017eeleni predvsem ob razli\u010dnih religioznih praznikih, praznovanjih in podobno.
Talent Umm Kalthoum so odkrili, ko je bila \u0161e otrok. Ko so ljudje sli\u0161ali peti majhno deklico s tako mo\u010dnim glasom, so njenega o\u010deta takoj prosili, da bi nastopila na razli\u010dnih prireditvah in s tem tudi nekaj zaslu\u017eila. Na vse nastope v okolici Delte Nila, kjer so bili doma, so \u0161li vedno pe\u0161. Kasneje\u00a0 je rekla, da se ji zdi, da so prehodili celo delto Nila, preden so lahko pri\u0161li v Cairo. Kmalu je postala dru\u017einska zvezda.\u00a0 Ko je v najstni\u0161kih letih nastopala \u0161e ve\u010dkrat, je bil njen o\u010de zaskrbljen zaradi njenega ugleda. Naro\u010dil ji je, naj ima oble\u010den dolg de\u0161ki pla\u0161\u010d in naj na glavi ima beduinsko ruto. Tako je bila na vseh nastopih vse do njenega dvajsetega leta oble\u010dena kot de\u010dek, beduin.
Na nastopih jo je vedno spremljalo sorodstvo in o\u010de je prepovedal vsakr\u0161no pitje alkohola med poslu\u0161alci, kadar je nastopala. Med leti 1910 in 1920 se je pove\u010dal zaslu\u017eek; njen o\u010de se je za\u010del vesti kot pravi manager, dru\u017eina si je izbolj\u0161ala gmotni polo\u017eaj. Med leti 1920 in 1922 je za\u010dela nastopati v Kairu, in do leta1922 je postala \u017ee prava zvezda.
V tistem \u010dasu je bilo \u0161e vedno veliko revnih ljudi in \u010de si bil reven, si te\u017eko pri\u0161el navzgor po socialni lestvici, razen \u010de si imel poseben talent kot Oum Kalthoum. Poleg bogatega in delavskega razreda, se je za\u010del oblikovati \u0161e t.i. srednji razred birokratov in trgovcev. \u010ce si bil reven, je bilo te\u017eko pridobiti visoko izobrazbo, razen \u0161ole Korana ali kak\u0161ne verske \u0161ole.<\/p>\n
Ko je Om Klathum pri\u0161la v Kairo, je najprej igrala in pela za delavski razred, kasneje pa je za\u010dela peti med odmori gledali\u0161kih predstav v teatru.
Sredi 1920 je o\u010de Om Klathum najel privatnega u\u010ditelja za petje in nastopanje, leta 1924 pa je spoznala pesnika Ahmada Ramija, ki ji je prina\u0161al poezijo in jo u\u010dil branja in razumevanja le-te. U\u010dila se je\u00a0 tudi petja muwashahatov, ki veljajo za najbolj kompleksne v arabski glasbi in u\u010dila se je igrati Oud. Njen glavni u\u010ditelj petja in glasbe je bil al-Shaykh Abu I-illa Muhammed, ki je bil izredno pou\u010den\u00a0 o glasbeni dedi\u0161\u010dini mashayikh. Njegov repertoar je vklju\u010deval arabsko glasbo 19.\u00a0 stoletja; \u0161e posebno tiste od Abduh al Hamuli in muwashahat. Abu i-illa Muhammed ji je pomagal izoblj\u0161ati kontrolo nad svojim glasom, pove\u010dati fleksibilnost, spoznavala je pomen vokala in besedila.Ta estetika, ki jo je u\u010dil, je prava arabska, o\u010di\u0161\u010dena tur\u0161kih in ciganskih melodij.\u00a0
Om Kalthum se je zelo hitro u\u010dila in melodijo je lahko odpela, \u010de jo je sli\u0161ala \u017ee enkrat samkrat, verjetno zato, ker se je tako u\u010dila Koran. Poleg tega pravijo, da je pomemben\u00a0 del njenega uspeha izredno precizen in razdelan trening, vsakodnevne vaje petja, posebne diete in fizi\u010dna vadba. Poleg treniranja svojega glasu, se je nau\u010dila tudi, kako se obna\u0161a in obla\u010di v visoki kairski dru\u017ebi, kamor je bila vedno ve\u010dkrat vabljena. U\u010dila se je njihovega vedenja s tem, ko jih je opazovala.
Leto 1926 je bilo zanjo prelomno v ve\u010d pogledih, saj se je njen o\u010de uradno upokojil in ni bil ve\u010d njen manager, vendar je bil \u0161e vedno glava dru\u017eine in je skupaj z njenimi brati prejemal pol njenega zaslu\u017eka. Na drugi strani pa je kairska dru\u017eba sprejela to druga\u010dno pevko, ki ni bila glamurozna, ni pila in kadila, ampak je bila preprosta, uglajena pevka, izrednih sposobnosti z najbolj\u0161imi glasbeniki arabskega sveta.\u00a0 Kmalu se je nau\u010dila, kako se pogajati za denar in\u00a0 je dobivala visoke zneske za svoje nastope. \u010ce ji niso hoteli pla\u010dati, kolikor je \u017eelela, jih je zavrnila. Leta 1930 je \u0161la prvi\u010d nastopat v Sirijo.
Njeno trdo delo, njena preteklost in inklinacije so jo pripeljale do posebnega stila petja, ki jo je postavil na posebno mesto egip\u010danske pevke, kompetetne za petje klasi\u010dnih arabskih pesmi brez vplivov ciganskih in tur\u0161kih ritmov. Njene konkurence v tistem \u010dasu so bile Asmanah, Layla Murad, Najat. Uporabila je svoje temelje (petje korana), dodobra preu\u010dila klasi\u010dno arabsko estetiko petja in vse skupaj aplicirala v nove kompozicije, ki so postale njen najve\u010dji uspeh.
Eden njenih najpomembnej\u0161ih atributov za uspeh je bil mo\u010d glasu, saj je bilo v za\u010detku 20. stoletja veliko nastopov brez mikrofonov pred \u0161tevil\u010dno publiko, ki je pri\u010dakovala, da bo pevca dobro sli\u0161ala. Poleg tega so ob\u010dudovali pevce, ki so imeli mo\u010d, da so lahko cel ve\u010der zabavali ob\u010dinstvo z svojo glasbo in da jim ni zmanjaklo glasu. Njen stil se je izoblikoval med leti 1920 in 1930. Ena njenih zna\u010dilnih lastnosti je bila \u010distost dikcije\u00a0 \u0336\u00a0 izgovorjave pesmi, ki jih je pela. To je bila ena prvih stvari, ki so jih opazili kritiki. Njena \u010dista dikcija, naj bi bila dedi\u0161\u010dina njenega \u0161tudija recitacije korana, ko je bila majhna.\u00a0
Preden je leta 1932 umrl pesnik Ahmad Shawqi, je rekel da je ena izmed bistvenih lastnosti petja Om Kalthoum \u2013 poleg mo\u010dnega glasu in dikcije \u2013 ta, da besede izgovarja v pravilni arab\u0161\u010dini in da dejansko razume besedila pesmi, ki jih poje in jih zna tudi pravilno odpeti.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/kuod-bayani.com\/wp-content\/uploads\/2017\/12\/OumKhaltoum_2.jpg\")
<\/p>\n
V tem \u010dasu niso bile ve\u010d popularne romanti\u010dne pesmi, ki so jih poslu\u0161ali v 20-ih in 30-ih letih 20. stoletja. Takrat je uspela Om Kalthum kot predstavnica delavskega naroda z besedili in pesmimi Zakariyya Ahmada in Bayram al Tunisi.
Bayram al Tunisi, v tistem \u010dasu dobro poznan pesnik in politi\u010dni satirik, je pisal besedila za Om Kalthum. Njegova domi\u0161ljija je temeljila na kratkih frazah sestavljenih iz treh ali \u0161tirih besed. Na primer, \u010de je \u017eelel poudariti, da je neka \u017eenka \u010dakala na svojega ljubega, je namesto, da bi zapisal, kako sedi sama in strmi v luno, raje napisal, da je \u00bbpolo\u017eila svojo roko na brado\u00ab.
Razne romanti\u010dne besedne zveze o tem, kako \u017eenske sedijo vso no\u010d in \u010dakajo ljubega, je osredoto\u010dil na samo izraze starosti, bole\u010dine ali samo na besedo \u00bb\u010dakanje\u00ab. To je bilo bli\u017eje delavskemu razredu kot sofisticirani visoki kairski dru\u017ebi.\u00a0 Zakariyya Ahmad, ki je zanjo pisal glasbo, je inspiracijo iskal v srednjih in ni\u017ejih slojih Kaira. Tudi sam je bil versko vzgojen v petju in recitaciji Korana in izredno u\u010den v Muwashahatih. Glasba Ahmada je bila preprosta in ne tako bogata, obogatila jo je barvna lestvica glasu Oum Kaltum, ki je znala izpostaviti prave besede v besedilu.
V pesmi Ana Fintizaraak besedilo pravi: \u00bb Rada bi vedela, da nisi jezen name , da tvoje srce ne pripada drugi\u00ab. \u010cetudi je bila glasba v tem delu zelo preprosta, je ona s poudarkom glasu posebej poudarila besedi \u00bbjezen\u00ab in \u00bbdrugi\u00ab.\u00a0
Njeni glasbeni nastopi so bili podobni glasbi, ki so jo navadni ljudje poslu\u0161ali na porokah ali na po\u010ditnicah ali pa v kavarnah, kjer so prepevali razni pevci.
Izredno plodno sodelovanje komponista Zakariyye Ahmada, pisca Bayrama Al Tunisia in Om Klathum je bilo kratkotrajno zaradi denarja (komponist je to\u017eil zalo\u017ebo, da je premalo pla\u010dan v primerjavi s pevko). Om Kalthum naj bi bila po mnenju komponista zahtevna in pokroviteljska. Prenehali so sodelovati po 1947.
Om Klathum je snemala tudi filme\u00a0 \u0336 njena dva najbolj znana sta Sallama and Fatma (1947). Fatma je bil tudi njen zadnji film. Takrat je bila v svojih \u0161tiridesetih in uradno naj ne bi snemala, ker so zaradi mo\u010dnih filmskih lu\u010di trpele njene o\u010di, druga razlaga pa je, da je bila \u017ee stara in se ni mogla primerjati z mlaj\u0161imi igralkami; tudi njen igralski talent je bil omejen.<\/p>\n
Oum Klathum je ljudem pribli\u017eala poezijo preko besedil njenih pesmi, ki so jih zanjo pisali najve\u010dji egip\u010danski pesniki tistega \u010dasa.\u00a0 Tudi \u010de so bili med poslu\u0161alci preprosti ljudje, celo nepismeni, ki poeta niso poznali, so jim radijski sprejemniki pribli\u017eali poezijo. Oum Kalthum je bila prepoznavna kot nosilka arabske kulturne dedi\u0161\u010dine navadnim ljudem.\u00a0 Zaradi tega je v o\u010deh Arabcev videti kot izobra\u017eena, spo\u0161tovana, religiozna \u017eenska, zavedna Egip\u010danka.
Leta 1946 je bila Oum Kalthum \u017ee uveljavljena umetnica in na vi\u0161ku svojih sposobnosti. Njen odli\u010dno razvit glasbeni slog je naredil njen stil glasbe \u00bbpoln vsakodnevnega \u017eivljenja\u00ab in jo naredil za \u00bbglas Egipta\u00ab. Izoblikovala je dve vrsti glasbenih repertoarjev, ki jih je obdr\u017eala 50 let in sicer qasadi in zajal. Qasadi so po mnenju Oum Kalthum fundamenti arabskih pesmi, katerih zgodovina sega ve\u010d kot 3000 let nazaj.
Oum Kalthum je v \u0161tiridesetih letih prevzela nadzor nad besedili in glasbo. S pomo\u010djo zvestega pijatelja, ki jo je od vsega za\u010detka ob\u010dudoval in ljubil, Ahmada Ramija, je pregledala poezijo, jo po svojih \u017eeljah preuredila, izbrala komponista glasbe in mu poslala besedilo, da pripravi glasbo. V\u010dasih je dolo\u010denega poeta prosila za dolo\u010deno pesem ali dolo\u010deno temo. Iskala je dolo\u010dene besede v besedilu, ki jih je lahko ve\u010dkrat ponovila ali posebej poudarila. V\u0161e\u010d so ji bili stavki, ki so izra\u017eali mo\u010dne simbole lokalne identitete, kot na primer: \u00bb Zahajajo\u010de sonce je pozlatilo liste datljeve palme.\u00ab\u00a0\u00a0
Pesnik Bayram al-Tunisi je ob neki prilo\u017enosti dejal, da porabi en dan, da napi\u0161e pesem in potem deset dni pregovarjanja z Oum Kalthum o pesmi. Prav tako je bilo z glasbenimi kompozicijami. V\u010dasih je zahtevala, da skladatelj nek majhen del kompozije napi\u0161e ve\u010dkrat zapored ali da jo spremeni; dokler ji ni bilo zares v\u0161e\u010d. Neko\u010d je Riyad al Sumbati jezen odvihral iz njene hi\u0161e, reko\u010d: \u00bb Kar sama jo skomponiraj!\u00ab.\u00a0
Menda se je zelo hitro nau\u010dila novih kompozicij. Bila je tudi izredno napredna in navdu\u0161ena nad novo tehnologijo. Ko so pri\u0161li kasetarji, se je u\u010dila z njihovo pomo\u010djo. Od svojih glasbenikov je zahtevala, da so se pesmi nau\u010dili zaigrati na pamet in da so ponotranjili kompozicije, ni pa jim bilo potrebno brati not. V\u010dasih je ustvarjanje ene pesmi trajalo leto ali pa \u0161e ve\u010d. \u00bb\u017delela sem da pesem postane del mene in da besede postanejo najve\u010dji del mene.\u00ab Bila je perfekcionistka. Ni\u010d ni \u0161lo v svet brez njene odobritve.\u00a0<\/p>\n