<\/p>\n
<\/p>\n
Orientalski ples, ki ga poznamo danes, je plesna tehnika, ki se je razvila v 20. stoletju pod vplivom najrazli\u010dnej\u0161ih folklornih in tradicionalnih plesov Bli\u017enjega vzhoda in Severne Afrike na eni strani ter na drugi strani pod vplivom baleta ter modernih plesnih tehnik iz zahodnega sveta.<\/span><\/p>\n Kadar za\u010dnemo govoriti o zgodovini orientalskega plesa, ponavadi za\u010dnemo na za\u010detku. Ples je star kot \u010dlove\u0161tvo samo. Ljudje so plesali, ker so tako izra\u017eali svoja \u010dustva ali pa so ples uporabljali kot obred (religiozen ali zdravilen). Plesalka, pedagogoginja in raziskovalka Claduia Heinle pravi, da je bil ples eden bistvenih elementov starega faraonskega Egipta, ljudje vseh dru\u017ebenih slojev so bili izpostavljeni plesu in glasbi. Plesali so ob razli\u010dnih prilo\u017enostih, rojstvih, smrti, razli\u010dnih religioznih procesijah, na banketih in na ulicah. Imeli so tudi profesionalne plesalce, ki so plesali v templjih. S plesom so slavili bo\u017eanstva.<\/span><\/p>\n \u010ce govorimo v geografskem smislu, je mediteranski bazen po mnenju razli\u010dnih etnologov, antropologov in zgodovinarjev pred nastankom monoteisti\u010dnih religij poznal razli\u010dne plese v \u010dast in slavo \u017eenskim bo\u017eanstvom. V svoji knjigi “Serpent of the Nile” Wendy Buonaventura navaja, da je bilo na primer v anti\u010dni Gr\u010diji cel kup plesov, ki so vklju\u010devali rotiranje pelvisa, zibanje bokov in tresenje zadnjice. Tako se predpostavlja, da naj bi v preteklosti, torej pred nastankom kr\u0161\u010danstva in islama, obstajali dolo\u010deni rituali, ki so slavili \u017eensko plodnost, mati zemljo, in vklju\u010devali religiozne plese s poudarkom na medeni\u010dnih gibih. To seveda ni znanstveno dokazano, vsakokor pa ni povsem izklju\u010deno. Nih\u010de pa ne ve, kako to, da bi se ti gibi obdr\u017eali prav v arabskih dr\u017eavah skozi vso zgodovino vse do danes.<\/span><\/p>\n <\/p>\n Carolina varga Dinicu, bolj znana kot Morocco ali pa kar teta Rocky, je znana plesalka, koreografinja in predvsem raziskovalka orientalskega plesa ter folklor in ena prvih, ki je imela predavanja o orientalskem plesu ter arabskih foklorah na ameri\u0161kih univerzah in v tujini, tudi v arabskem svetu. Morocco je na enem njenih prvih potovanj v Maroko (od tod tudi izvira njeno umetni\u0161ko ime), prisostvovala ritualu rojevanja v berberski dru\u017eini. Ker ni znala berberskega jezika, se je pretvarjala, da je nema, in z znanko, prijateljico Berberko, je lahko od blizu prisostvovala enemu nastarej\u0161ih ritualov rojevanja otrok. V svoji knjigi “You asked Aunt Rocky: Answers & Advice About Raqs Sharqi & Raks Shaabi” opisuje svoje do\u017eivetje porodnega obreda med maro\u0161kimi Berberi. Rocky pravi, da so se \u017eenske zbrale v \u0161otoru s porodnico, kjer je bilo veliko hrane in \u010daja, vse lepo oble\u010dene, kot bi \u0161le na zabavo. Z nose\u010dnico so plesale, pele, ploskale, igrale na in\u0161trumente in izvajale gibe, podobne dana\u0161njemu valovanju trebuha in zelo ne\u017enemu “flutterju” (hitra vibracija trebuha). \u017denka je rodila v luknjo, izkopano v tleh, in ob rojevanju izvajala valovanje trebuha. Re\u010deno ji je bilo, da je to tradicionalna oblika rojevanja, ki se \u017ee stoletja prena\u0161a iz roda v rod.<\/span><\/p>\n Ples v arabskih de\u017eelah se je razvijal v razli\u010dnih kontekstih, glede na to ali so bili to foklorni plesi na de\u017eeli, plesi potujo\u010dih Romov, plesi, namenjeni kraljem, ali pa preprosto plesi na doma\u010dih zabavah. <\/span><\/p>\n Ena izmed zgodb o enovitosti gibov v orientalskem svetu temelji na zgodovinskem dejstvu o migraciji Romov, ki so v 5. stolejtu zapustili Indijo in se odpravili proti vzhodu. Njihova pot se je razdelila, nekaj skupin se je odpravilo proti Evropi, druge pa \u010dez Arabski polotok v severno Afriko. Skupni gibi, ki naj bi jih Romi prenesli v arabske in nekatere evropske\u00a0 dr\u017eave, so premiki glave, gestikulacija obraza in rok (mudre), poudarek medenice in mo\u010dni udarci z nogami ob tla (indijski plesi, \u0160panija \u2013 flamenko).<\/span><\/p>\n Buonaventura v svoji knjigi pravi, da sta bila Evropa in Vzhod \u017ee od nekdaj povezana (rimski imperij, mavrska civilizacija v Andaluziji).\u00a0 Evropa se je v srednjem veku umaknila dale\u010d stran od Vzhoda, svoje ponovno zanimanje zanj je obudila\u00a0 v 17. in 18. stoletju, vi\u0161ek pa do\u017eivela v 19. stoletju, ki ga zaznamuje obdobje orientalizma. Med 17. In 19. stoletjem so evropski popotniki, slikarji, pisatelji, pesniki in vojaki v svojih opisih ali slikah Daljnega Vzhoda velikokrat potvarjali realnost, ki so jo do\u017eiveli, in opisovali ter slikali le tisti del, ki jih je navdihoval in je bil velikokrat tudi plod njihove domi\u0161ljije:\u00a0 slike golih \u017eensk v haremih, slike razgaljenih pouli\u010dnih \u00bbplesalk\u00ab (najve\u010dkrat prostitutk ali cigank ghawazee) ter poveli\u010devanje orientalske prevlade \u010dutnosti nad razumom. <\/span><\/p>\n Tudi <\/span>Karin van Nieuwkerk v svoji knjigi “Female\u00a0 dancers and singers in Egypt – A trade like any other” izpostavi obdobje orientalizma: <\/span>to je stil razmi\u0161ljanja, ki temelji na epistemolo\u0161kih in ontolo\u0161kih razlikah med Vzhodom in Zahodom. V tem kontekstu je Zahod razumljen kot aktiven, napreden, sprejemljiv, Vzhod pa ravno obratno kot zaostal, neveden, pasiven, senzualen. Tudi Nieuwkerkova govori o popotnikih, ki so dobili popa\u010deno sliko o \u017eenskah z Vzhoda. Popotnike so \u017eenske plesalke videle predvsem kot stranke, ki so jih dekleta zabavala tudi na privatnih zabavah. Glede na opise iz tistega \u010dasa bi lahko \u017eenske pevke in plesalke razdelili na dve veji:<\/span><\/p>\n Ko je v Kairo pri\u0161el Napoleon z vojaki, so se awalim protestno odselile iz Kaira in so tam ostale le ghawazee. Le-te pa je tur\u0161ki sultan Mohamed Ali izgnal iz mesta 1834 \u2013 vse, ki so javno nastopale in se prostituirale. Potem so ta manjko \u017eensk nadomestili s ple\u0161o\u010dimi mo\u0161kimi, ti so sicer bili na sceni \u017ee prej, po tem pa so do\u017eiveli pravi razcvet. Doma\u010di egip\u010danski plesalci so se imenovali khawal, neegip\u010danski pa ginks. Ti fantje so se obla\u010dili in plesali kot \u017eenske.<\/span><\/p>\n Za plesalkami pa so na jug od\u0161li tudi popotniki. Tako je jug postal vse bolj zanimiv zaradi plesalk. Nekaj med njimi je bilo zelo slavnih: Kuchuk Hanim, Sophia of Esna, Aziza of Aswan,… Nekatere izmed njih so se na \u017eeljo naro\u010dnikov tudi slekle in zaradi ekonomskih razlogov tudi prostituirale. Tako se je vse bolj brisala meja med plesalkami in prostitutkami. Pomen besede alma in awalim pa je vse bolj zgubljal na pomenu.<\/span><\/p>\n V drugi polovici 19. stoletja so se \u017eenske plesalke lahko vrnile nazaj v Kairo in kmalu po prihodu Britancev so za\u010dele nastopati v no\u010dnih klubih. <\/span><\/p>\n V prvih dekadah 20. stoletja so po vsem Kairu vzklili no\u010dni klubu v stilu zahodnja\u0161kih varietejev z obveznim orientalskim oz. trebu\u0161nim plesom za turiste \u2013 t. i. orient \u0161ov v stilu velikih razstav, ki so jih konec 19. stoletja imeli v Franciji, New Yorku, Londonu in \u010cikagu. V \u010cikagu so leta 1889 na enem izmed takih dogodkov predstavili Little Egypt, ki pa ni zadovoljila predstav o eksoti\u010dni plesalki z Vzhoda. Zato so plesalke malce dvignile svoje krilo, kar je spro\u017eilo val posnemavanj po kabarejih v precej bolj vulgarni obliki, imenovani huchiekuchie. Tako so zahodnja\u0161ke plesalke predelale ne\u017eni subtilni vzhodnja\u0161ki ples, mu dodale kabaret, balet, preoblikovale kostum po hollywoodsko z modrcem in krilom (kar nikoli ni bil vzhodnja\u0161ki kostum), ga posule z ble\u0161\u010dicami in ga uvozile nazaj na Vzhod. Preko ameri\u0161kih filmov je ta kostum v 30ih letih 19. stoletja pripotoval nazaj v Egipt.<\/span><\/p>\n Prvi egip\u010danski kabaret je bil v Cairu odprt 1926, odprla ga je Badia Masabni. <\/span>Badia je imela vedno poln klub. Ob 18h je bila matineja za \u017eenske \u2013 vedno razprodana. Ker je bila Badia poslovna \u017eenska, se je odlo\u010dila raz\u0161iriti egip\u010danski baladi (predhodnik sodobnega raks sharkija). <\/span>Do tedaj v egip\u010danskem baladiju zgornji del telesa in roke niso imeli pomembne vloge, tradicionalno so bile roke samo dvignjene in so tako stale cel \u010das plesa. Zdaj pa so plesalke za\u010dele uporabljati mehke, ka\u010dje gibe in vzorce. Na odru Badie Masabny so nastopajo\u010de za\u010dele raziskovati prostor in ga za\u010dele uporabljati v nasprotju s tem, ko so prej samo stale na mestu. Masnabiyina inovacija je tudi uporaba tan\u010dice \u2013 za to je dobila navdih v hollywoodu. Na za\u010detku so pri\u0161le plesalke na oder s tan\u010dico in jo takoj odvrgle, potem pa se je pravzaprav na Zahodu razvil velik sistem dela s tan\u010dico.<\/span><\/p>\n Samia Gamal je prva pri\u0161la na oder z visokimi petami \u2013 da je dokazala, da si jih je lahko privo\u0161\u010dila. Visoke pete so spremenile ples: prej je bil le-ta prizemljen z nizkim centrom te\u017enosti telesa; na novo so uvedle koreografijo in takrat se je ta ples imenoval raks hawanem, damski ples. <\/span><\/p>\n Kaj pa awalim? Antropologinja<\/span> Karin van Nieuwkerk pravi, da je bilo<\/span> \u00a0cveto\u010de obdobje awalim na za\u010detku 20. stoletja. Nastopale so na \u017eenskih zabavah, kot v 19. stoletju, vendar so plesale bolj za ni\u017eji in srednji sloj (neko\u010d so nastopale za pa\u0161e). Zahodnja\u0161ko usmerjena elita je vabila bolj plesalke iz no\u010dnih klubov, medtem ko je elita iz vasi vabila awalim. Awalim so nastopale v okolici Kaira in delte Nila, na jugu pa ghawazee in mo\u0161ki. <\/span><\/p>\n Na za\u010detku 20. stoletja so \u0161e lo\u010devali mo\u0161ke in \u017eenske zabave na porokah, zato so lo\u010deno nastopali mo\u0161ki za mo\u0161ke in \u017eenske za \u017eenske. \u017denskim plesalkam je ponavadi poveljevala usta. Usta je \u017eivela skupaj z ostalimi glasbenicami in izobra\u017eevala mlaj\u0161e generacije. \u017diveli so skupaj na Mohamed Ali ulici, kjer je bilo veliko kavarnic in glasbenih trgovin. Plesalke in pevci so \u017eiveli v ozadju ulic, v velikih lepih hi\u0161ah na ulici pa so \u017eivele uste in njihovi mo\u0161ki pomo\u010dniki mutayibati. V teh hi\u0161ah so sprejemale stranke in naro\u010dila za poroke.<\/span><\/p>\n Med leti 1973 in 1981 je Egiptu vladal Sadat in Egipt se je vedno bolj odpiral Zahodu. Ustvaril se je novi razred bogata\u0161ev. Bogate poroke, malce druga\u010dne kot prej, veliko mo\u0161ke folklore in \u017eenske, ki so plesale z \u0161amadani. Tudi na\u010din pla\u010dila in organizacija plesalk sta se spremenila. Umetniki z ulice Mohamed Ali so te nove samosvoje nastopa\u010de klicali vsiljivci, saj je vsakdo lahko nastopal kjerkoli. Politi\u010dna in gospodarska zapu\u0161\u010dina 70ih let pomeni konec monopola ulice Mohamed Ali in individualizacija plesalk:<\/span><\/p>\n Poroke danes:<\/span><\/p>\n Glavni zaslu\u017eek plesalk postanejo no\u010dni klubi, saj ni ve\u010d toliko nastopov na porokah in proslavah.<\/span><\/p>\n Egipt se je leta 1950 kot neuvr\u0161\u010dena dr\u017eava za\u010del povezovati z Rusijo, kar se je odra\u017ealo tudi v umetnosti. Egip\u010dani so osvojili balet in ga umestili v orientalski ples ter po vzoru ruskih, baletno navdahnjenih folklor, tudi sami predelali svoje folklore in jih postavili na oder po ruskem zgledu. Mahmoud Reda, veliki koreograf, je v 60ih letih 19. stoletja dobil nalogo, da v Egiptu ustvari Nacionalno folklorno skupino. \u00a0Reda je raziskoval egip\u010dasnko folkloro na terenu in jo postavil na oder po zgledu hollywoodskih mjuziklov in ruskih folklor. Ta slika egip\u010danske folklore je obredla svet in pustila neizbrisen pe\u010dat v razvoju orientalskega plesa tako v Egiptu kot na Zahodu. <\/span><\/p>\n Danes obstajajo \u0161tevilne \u0161ole, stili in oblike orientalskega plesa, ki pa se \u0161e vedno spreminja in postaja plesna froma, enakovredna drugim plesnim oblikam.<\/span><\/p>\n V pomo\u010d so mi bile naslednje knjige in \u010dlanki:<\/span><\/strong>\n
\n
\n
– W. Buonaventura: Serpent of the Nile
– <\/span>Karin van Nieuwkerk: Female\u00a0 dancers and singers in Egypt – A trade like any other
– Morocco: Ask Aunt Rocky ” Q&A about Raks Sharqi and Raks Shaabi”
– Claudia Heinle: Ancient Egypt, \u010dlanek
– Helene Erikssen: Orientalism – predavanje<\/span><\/p>\n