Julia Tomšič
- Podrobnosti
- Objavljeno Sobota, 31 Avgust 2013 14:41
S klasičnim orientalskim plesom se je prvič srečala jeseni 1998 v Berlinu pri priznani nemški plesalki Sari Rummler, pri kateri se je učila do maja 1999. Novembra 1999 se je po končanem študiju psihologije preselila nazaj v Slovenijo, kjer je spomladi 2000 nadaljevala s plesom pri Mojci Rakipov - Nursel, kasneje pa tudi pri Evi Stramšek, Mirjam Mihelčič Korez in Vesni Jevšenak.
Od leta 2003 se udeležuje različnih delavnic orientalskih plesov doma in v tujini z mednarodno priznanimi učiteljicami kot so: Marocco, Maja Gaorry, Sabuha Shahnaz, Maggie Caffrey, Erna Fröhlich, Gamze, Zaza Hassan, Sema Yildiz, Helene Eriksen, Astryd Farah de Michelle in Randa Kamel.
Svojo plesno pot je obogatila z dvoletnim izobraževanjem za učiteljico orientalskih plesov pod vodstvom priznane in izkušene dunajske plesalke klasičnega orientalskega plesa mag. Barbari Kazerouni – Bahare, ki ga je uspešno zaključila aprila 2008. Junija 2008 se je vključila v nov dvoletni projekt za izobraževanje za orientalsko plesalko pri Bahari, ki se je v obliki predstave »Vonj jasmina« zaključil v maju 2010.
Poleg klasičnega orientalskega plesa jo navdušujejo tudi folklorni plesi, kot so ples Perzijskega zaliva khalegee, tunizijski ples, afganistanski ples logari, ghawazee – ples egipčanskih cigank, saidi iz zgornjega Egipta, baladi - urbana folklora iz Egipta, alžirski ples plemena Ouled Nail, romski-turški ter sufijski ples.
Po večletnih izkušnjah poučevanja in nastopanja orientalskih plesov je spoznala, da orientalski ples terapevtsko deluje na vsako žensko, ker se lahko na kreativen, poživljajoč in sproščen način izraža v krogu žensk, ki ljubijo ples in želijo priti v stik s svojo žensko bitjo. Orientalski ples pripomore k pozitivnem telesnem zavedanju ter povezuje dušo, psiho in telo.
Že od nekdaj jo je zanimala tudi plesna terapija in novembra 2009 je pričela z dvoletnim izobraževanjem v Berlinu znotraj Nemškega društva za plesno terapijo (Deutsche Gesellschaft für Tanztherapie – DGT). Jeseni 2013 nadaljuje z 2. stopnjo plesne terapije, kar ji vzbuja navdušenost in hvaležnost za možnosti pridobivanja novih doživetij in spoznanj. Želi si, da bi lahko skozi ples imeli možnost vsestranskega izražanja, kar je pomembno za zdravilske in psihofizične integracijske procese tako individuuma kot tudi skupine.
