Med prvim in tretjim marcem se bo v Ljubljani odvil prvi Spring Oriental Bootcamp pod taktirko Mateje Mikulan. Ustanoviteljica Bayani društva, Nataša Kočar, je ena izmed treh priznanih učiteljic na bootcampu, za čisto zadnja mesta na njeni delavnici se lahko prijavite tu.
V soboto, 2. marca, se bo zgodil tudi prvi Gala večer Bootcampa, z mednarodno zasedbo plesalk, izjemnim spektrom različnih zvrsti orientalskega in fusion plesa. Na odru vas pozdravimo tudi z Bayani zasedbo. Vabimo vas, da se nam pridružite.
Za vsa dodatna vprašanja in rezervacijo vstopnic se obrnite na krasno ekipo Spring Oriental Bootcampa.
Se vidimo kmalu!
Z januarjem odpiramo dodaten termin za (tribal) fusion treninge z Nerliso.
Vsako nedeljo ob 18h, v Bayani plesnem studiu (Trg svobode 6, Kamnik).
Termin je odprt za vse nivoje in plesna predznanja, trening vključuje temeljito ogrevanje in vadbo gibov, ki je potrebna za vse, od čistih začetnic do starih mačk v plesu.
Za dvajseto obletnico se pripravlja posebna točka Tribal Fusion zgodbe, kjer bo več plesnih točk združenih v eno daljšo, v nedeljo se tako lotimo enega od poglavij te zgodbe. Nastop ni nujen, nujno je le, da se imamo dobro. 🙂
Read More
PRIROČNIK ZA UČENJE IN POUČEVANJE OSNOVNIH GIBOV IN KORAKOV
Ta knjiga vsebuje različne kreativne pristope k učenju in poučevanju osnovnih gibov in korakov, ki predstavljajo temelj orientalske plesne tehnike. V njej boste našle veliko različnih namigov, nasvetov in anekdot iz moje šestnajstletne kariere plesne učiteljice. Knjiga je napisana kot nekakšen priročnik idej za vse, ki že plešete in učite. Za tiste, ki pa ravnokar začenjate z orientalskim plesom, ali si želite postati učiteljice, pa bo odličen vodič, ki vam bo pomagal začeti vašo novo plesno pot.
Knjiga je izšla v slovenščini in angleščini. Slovensko verzijo lahko naročite na: natasa.kocar@gmail.com, angleško pa lahko kupite na Amazonu (com, uk, fr, es, de, it, jp)
OUM KATLHUM – OUM KALTHUM – UMM KULTHUM, 1st part
OUM KALTHUM AND MOHAMED ABD EL WAHAB
A dramatic high point in the production of new love song was collaboration with Mohamed Abd-el Wahab. He began his career in musical theater in 1917 and became highly regarded as singer and composer. They became aquainted during 1920´s. Abd el Wahab starred in a number of successful films during the 1930´s and 1940´s, for which he also wrote music. He was viewed as prestigious and innovative composer. His speciality was to combine wide variety of styles, mixture between Arab and Western music.
The two artists different artistic objectives discouraged collaboration. Abd el Wahab was interested in modern music, experimenting with other styles and influenced by West, while Oum Klathum wanted to work with old arab music roots. From time to time the two were in direct competition. Both ran for president of Musicians Union in 1940´s and early 1950´s.
It is believed that egyptian president Abd el Nasir was very important in the connection of the two artist, that he alone cherished so much. In 1960 both of them received Order of Merit by Egyptian governement. Slowly Abd el Naser and other mutual friends of the artists persusaded both of them to colaborate together. Agreement was formaly reached when Oum Kalthum and Abd el Wahab were performing together for a concert in honor of Egyptian National Day.
Their first success was Enta omri (You are my life), premiered in 1964. The song quickly became one of her most popular and famous songs. Nine more songs followed. All of the songs they did together were acompanied by huge press coverage. Not only in trade publication and fan magazines but also in the daily newspaper.
Read More
OUM KALTHUM – UMM KULTHUM, 1.del
KONCERTI
Njeni mesečni koncerti v Kairu so se zgodili vsak prvi četrtek v mesecu. Oum Katlhum je prišla vsaj uro pred koncertom in izza zavese gledala publiko, ki se je nabirala v dvorani. Menda se je glede na to, kakšna čustva je v njej vzbudila publika, ki jo je gledala izza zavese odločila, kaj bo pela.
Datumi premier novih pesmi so bili točno določeni. V časopisih so dobile vso zahtevano pozornost (Ime pesnika, skladatelja, podrobnosti o tem, kako so jo uglasbili). Besedilo pesmi pa se je ponavadi pojavilo v časopisu šele na dan premiere ali pa celo dan kasneje.
Obleke, ki jih je nosila na koncertih so bile vedno elegantne; ženska galabeja okrašena z dragulji. Ohranjala je princip konzervativne tradicionalne obleke, čeprav je izbirala drage materiale: dragulje in krzno. Bila je elegantna »hčerka podeželja«. Rada je imela svojo publiko, ki jo je oboževala. Imela je zveste gledalce v prvih vrstah. Legenda pravi, da je nek gospod iz Aleksandrije na vsakem njenem koncertu zakupil dva sedeža, enega zase in enega za svoj plašč in klobuk. Ko ga nekoč ni bilo na koncertu, se je ustrašila zanj in poslala ponj. Gospod je ravno žaloval, saj mu je umrl oče, a je kasneje vseeno prišel na koncert. Vsak koncert se je začel z glasbenim uvodom, potem je Oum Kalthoum ustala, v roki je imela svileno ruto in pela. Koncert se je vedno začel s pesmijo, ki jo že pozajo, šele nato je predstavila novo pesem. Redko je pela pesmi, ki bi bile starejše od 10 let.
Njen koncert se je ponavadi začel s tremi skladbami, vsaka je bila dolga približno 50 minut, med vsako pa je bilo približno 50 minut premora. Začeli so se okrog 21. ure in trajali do zgodnjih jutranjih ur. To je povezano s staro arabsko idejo, imenovano tarab – užitek poslušanja čudovitega glasu pevca oz. pevke, ki lahko očara svoje občinstvo vse do zore. Občudovanja vredna moč glasu, ki zdrži do jutra. Ta posebna oblika njenih koncertov, ki so trajali do tretje ure zjutraj, je bila pomemben faktor, povezan z arabsko tradicijo.
V Parizu, kjer je imela svoj koncert leta 1967, se je držala povsem istega urnika in s tem presenetila tako poslušalce kot oblast.
V šestdesetih letih dvajsetega stoletja, so se mladi uprli temu, da so njeni koncerti tako dolgi, saj nova doba ne dovoljuje ljudem več toliko časa za večurno uživanje v njenih pesmih.
Oum Kalthum je skrajšala repertoar na dve pesmi, ker pa so gledalci želeli še ponovitev, je trajalo enako kot prej.
Leta 1972 je predstavila pesem Inta Omri, ki je trajala 2 uri, leto kasneje pa Laylat hubb, ki je bila še daljša.
Njene koncerte so poslušali po vsem Egiptu in po vseh arabskih deželah.
Read More
OUM KATLHUM AND HER CHILDHOOD
She was born in a small Egyptian village called Tammay al Zaharya, by the Nile Delta. The date of her birth is still a matter of discussion, but her English language biographer, Virginia Danielson, says her date of birth was the 4th of May 1904.
Her father was an imam at the local mosque, her mother was a housekeeper. She was raised in a very religious family where she learned suras from the Koran, ever since she was a child. Her father noticed that she was talented and enrolled her into the school of Koran at the age of 5. Her father was also a sheikh, a singer of religious songs at local mulids and festivals. While practicing those songs at home, he discovered that his daughter not only remembered the lyrics, but had a strong voice, too. She learned from her father by repeating after him, without understanding the words. Her father started teaching her to sing and soon she began performing with him. The audience was always amazed to hear this young girl singing with such a strong voice. They got more and more work, as people heard of the wonder child. Her father was concerned for her reputation, as she was a woman, so he dressed her up as a boy, whenever they went to perform. Also, there were family members and relatives who accompanied her to every performance she had.
Between 1910 and 1920, her father began to take on the role of her manager and the family’s economic situation soon improved.
Between 1920 and 1922, she began to perform in Cairo, and from 1922 onwards, she become a real star.
Read More
Oum Kalthum (Umm Kalthum) je bila najbolj slavna pevka arabskega sveta v dvajsetem stoletju. Njena kariera je trajala več kot petdeset let (1910-1973). Posnela je okrog tristo pesmi. Skoraj štirideset let so na egipčanskem radiu vsak četrtek predvajali njene koncerte. Imela je milijonsko občinstvo, tudi ljudi, ki si niso mogli privoščiti kart za koncert v živo. Ljudje so živeli za četrtkove večere in tisti dan se je svet ustavil za Egipčane; govorili so samo o njej.
Bila je kulturna ikona Egipta. Bila je obraz in glas Egipta. Še vedno ostaja nepozabna figura arabske glasbe. Njeno delo, njena glasba, njen repertoar je prepoznan kot avtentično egipčanski, arabski.
Njena kariera je preživela obe svetovni vojni, dve egipčanski revoluciji (1919 in 1952) in socialno-politične spremembe petdesetih in šestdesetih. Pravijo ji »asil«, kar pomeni avtentična egipčanska umetnica.
Leta 1960 je predsednik Naser ustanovil radijsko postajo, kjer predvajajo samo Umm Kulthum.
OTROŠTVO
Rojena je bila 4. 5. 1904 v majhni vasici Tammay al-Zaharyra, blizu mesta al-Sinbillawayn v revni družini. Njen oče je bil imam lokalne mošeje, mati je bila gospodinja. S petimi leti so jo poslali v šolo Korana (kuttab) skupaj s starejšim bratom. Njen oče je dodatni denar zaslužil tako, da je na porokah in posebnih slovesnostih pel nabožne pesmi. S seboj je večkrat vzel sina in nečaka. Ko je nekega dne odkril, da tudi hčerka pozna vsa besedila in da ima močan glas je začel učiti še njo. Sama je rekla, da se je od očeta učila kakor papagaj. Nič ni razumela, le ponavljala je za njim. Kmalu je z očetom začela nastopati.
V tistem času (na začetku dvajsetega stoletja) so moški in ženske lahko javno nastopali kot pevci religioznih pesmi, s tem, da so morale biti ženske zakrite s tančico, če so nastopile pred moško publiko. Tovrstni nastopi so bili zaželeni predvsem ob različnih religioznih praznikih, praznovanjih in podobno.
Talent Umm Kalthoum so odkrili, ko je bila še otrok. Ko so ljudje slišali peti majhno deklico s tako močnim glasom, so njenega očeta takoj prosili, da bi nastopila na različnih prireditvah in s tem tudi nekaj zaslužila. Na vse nastope v okolici Delte Nila, kjer so bili doma, so šli vedno peš. Kasneje je rekla, da se ji zdi, da so prehodili celo delto Nila, preden so lahko prišli v Cairo. Kmalu je postala družinska zvezda. Ko je v najstniških letih nastopala še večkrat, je bil njen oče zaskrbljen zaradi njenega ugleda. Naročil ji je, naj ima oblečen dolg deški plašč in naj na glavi ima beduinsko ruto. Tako je bila na vseh nastopih vse do njenega dvajsetega leta oblečena kot deček, beduin.
Na nastopih jo je vedno spremljalo sorodstvo in oče je prepovedal vsakršno pitje alkohola med poslušalci, kadar je nastopala. Med leti 1910 in 1920 se je povečal zaslužek; njen oče se je začel vesti kot pravi manager, družina si je izboljšala gmotni položaj. Med leti 1920 in 1922 je začela nastopati v Kairu, in do leta1922 je postala že prava zvezda.
V tistem času je bilo še vedno veliko revnih ljudi in če si bil reven, si težko prišel navzgor po socialni lestvici, razen če si imel poseben talent kot Oum Kalthoum. Poleg bogatega in delavskega razreda, se je začel oblikovati še t.i. srednji razred birokratov in trgovcev. Če si bil reven, je bilo težko pridobiti visoko izobrazbo, razen šole Korana ali kakšne verske šole.
Read More
Opozorilo!
To besedilo lahko vsebuje naslednje stranske učinke:
- rojstvo na napačnem mestu, ob napačnem času,
- skrb zaradi odgovornosti o ustvarjanju zgodovine.
Takoj, ko se začnete bolj resno zanimati za orientalski ples, pridete do različnih informacij o zgodovini orientalskega plesa – njegovo spreminjanje in razvoj skozi čas, od prvih zvezd orientalskega plesa v Egiptu, preko skupine Mahmouda Rede, pa vse do današnjih vrhunskih plesalk.
Kako pa je z Evropo?
Na plesnem intenzivu z Mario Ayo (julija 2014 na Kreti), se je razvil pogovor o zgodovini orientalskega plesa v Evropi. Na podlagi številnih dejstev, ki nam jih je Maria Aya podala, so prisotne plesalke delile z nami svoje izkušnje.
NAPAČEN KRAJ, NAPAČEN ČAS
Za razliko od Amerike, ki je bila dobesedno prepravljena z migranti, Evropa tega nikoli ni zares doživela, z izjemo Nemčije, ki ima velik delež turške in grške etnične manjšine. Prve plesalke so se pojavile v Nemčiji, ker so Turki najemali plesalke za različna slavja.
Kar zadeva naše kraje, tu mislim predvsem na države bivše Jugoslavije, lahko rečem, da smo gostili veliko študentov iz držav t.i. Orienta, ki pa so se po končanem študiju večinoma vrnili nazaj v matično domovino. Tisti, ki pa so ostali, so se večinoma poročili z lokalnimi dekleti ter prevzeli običaje in navade nove države. Glede na burna leta, ki so sledila (razpad Jugoslavije), ni bilo nikakršne možnosti za razvoj in nastanek orientalskih restavracij in klubov.
V Evropi je Orientalski ples tako zašel v dve skrajnosti:
– kot predstavitev kulture s folklornimi predstavami,
– ali pa je postal del kabaretnih predstav, znotraj katerih je bil orientalski ples vključen kot solo točka.
Read More
KHAIRIYA MAZIN, October 2017, boat from Luxor to Esna
Please tell us how a ghawazee learns to dance and when? How did you and your sisters start?
The knowledge in our familly is transmitted from generation to generation. My older aunts taught my oldest sister, Su´ad Mazin. And then, our sister Su´ad taught the remaining 5 of us how to dance.
In which time of your life did you decide to continue with the family tradition of dancing, for it to be your profession?
I started dancing at 14 years of age just for fun, but I used to accompany my sister on her performances, so I danced all the time. The firts time I earned money from dancing was, when I was 20 years of age.
Who were your major clinets during the time of Banat Mazin? For whom did you perform the most?
We were mainly performing at different kinds of family celebrations, in the countryside. Also the people from the countryside paid us very good money for our performances.
Read More
When you learn oriental dance in a non-oriental country, like myself, the fascination to get to know the origin of the dance grows with time, and with knowledge. It is only natural, that after some years of dedicated learning one wants to go and see the country of origin of the dance and wants to learn from the source. My fascination with the Ghawazee began soon after I started to dance oriental dance. Maybe because I started learning from a teacher of a gipsy origin, or maybe it was because of my love for dance with finger cymbals and that-up beat feeling that upper Egyptian music gave to me…but for sure I fell in love with it when I bought Aisha´s Ali DVD Dances of Egypt. I knew I had to go to south Egypt. For more than 10 years I deepened my knowledge of oriental dance and some Arab folklore, travelled to Cairo a few times, but never had the opportunity to learn Ghawazee. It seemed that everything needed its time to thrive, and so did my Ghawazee experience.
It was the 24th of October 2015, that I first smelled the air in Luxor and felt the warm ground of upper Egypt. From the first minute on, I completely loved it. The following day our hosts, my dear teacher and friend, an amazing woman named Brigitte and her husband, a citizen of Luxor, Mohammed, arranged a meeting for us with the last of the Banat Mazin, the living legend itself, Khairiya Mazin. I am not going to write about Banat Mazin, because I am sure all the oriental dancers know about them.
We were to meet with Khairiya at Mohammed’s restaurant Nile View on the west bank of the Nile in Luxor. If you have ever experienced what it’s like to be a fan, to have an idol, well, then you know how I felt. I was sitting in the Nile View with my friends, waiting for Khairiya to come. First, the musicians came, then, there was a very elegant lady in a black galabiya, wearing black hijab. That was Khairiya. Oh, my god. My eyes filled with tears and I started trembling. Just a few metres from me, there she was. A legendary dancer, the last of the Banat Mazin. I told my friends: »My dear girls, we are witnessing a historical moment. Do you know how lucky we are right now to be sitting here with her? «
After we met and had lunch, we had a private workshop, ten girls from Slovenia, Kshatriya Mazin and their amazing Shaba musicians for Luxor. What can I say? During the next three hours, magic happened. Khairiya was dancing for us, telling us about her dance, her life and we were totally enjoying each and every moment with her. She is a wonderful person, soft, gentle and sweet. Her dance is very earthy but at the same time very feminine, very natural and a pure joy to watch. She showed us all of her repertoire and we knew we wanted more, but at that time we already had some other plans to travel around upper Egypt, so we said goodbye to her and we were hoping to meet each other again soon.
all of us with Khairiya 2015
Read More
Na kratko o tem, kaj je to beledi
Pojem baladi ali beledi (različna transliteracija, saj je beseda arabska, pomeni pa ‘z dežele’) zajema vse, kar diši po podeželju. Baladi glasba in ples se imenujeta tako zaradi močnih ruralnih korenin, ki pa so se stopile z modernimi urbanimi elementi. To se je zgodilo v Kairu okrog leta 1930, ko je veliko podeželanov prišlo v mesto, da bi si poiskali delo.V Kairu so živeli v določenih soseskah in tako so njihova glasba in plesi prišli v stik z moderno, urbano glasbo in glasbili, tudi tistimi z zahoda. Ta stik podeželja in mesta je vplival tudi na ulico Mohamed Ali, dom glasbenikov, plesalk in izdelovalcev glasbenih inštrumentov. Ta kreativnost je združila staro, tradicionalno, egipčansko z novim, tujim v novo formo Baladi.Ta inovativna kombinacija je bila povsem egipčanska in je dala nov potencial glasbi in plesu.
O glasbi
Baladi glasba se je na eni strani razvila iz shaabi glasbe (znane baladi pevke: Ruh el Fuad, Fatme Serhan,…), po drugi stran pa se je razvil taqsim baladi (npr. Hossam Ramzy), ki naj bi se po mnenju Suraye Hilal razvil za plesalke in se razvijal s plesom še naprej (podbno kot glasba za raqs sharki).
Poznamo tudi izraz urbani baladi. To je moderniziran baladi, ki je vsrkal elemente zahodnjaške glasbe: jazza, latino glasbe, ipd.
Read More
IME
Sagat (Egipt), zil (Turčija)
KRATKA ZGODOVINA
Igranje s prstnimi činelicami ima korenine v starem Egiptu. V grobnicah velikih piramid v Egiptu so slike plešočih deklet, ki imajo v rokah neke vrste lesene paličice, s katerimi udarjajo skupaj. V egipčanskem muzeju imajo razstavljene različne lesene predhodnice činelic. Kovinske činele, kot jih poznamo danes, pa so stare približno 4000 let.
OSNOVNI VZOREC
Osnovni vzorec za igranje je DLD, t. i. trojček, ki spominja na igranje tarabuke (dum z D, tak z L in dum z D – obratno za levičarje). Priporočljiva je tudi vaja LDL za desničarje (oz. obratno za levičarje), saj tako DLD postane močnejša.
DLD DLD DLD DLD
Read More
Kot plesalka indijskega in orientalskega plesa z velikim veseljem prebiram tako strokovne knjige, ki govorijo o plesu, kot tudi leposlovje. Skozi romane arabskih, indijskih, iranskih, turških, afganistanskih in drugih (tudi domačih) pisateljev pobliže spoznavam oddaljene kulture, njihov način življenja, navade, tradicijo in osebne zgodbe, ki se odvijajo stran od vrveža ulic, za obzidji hiš, ob domačem ognjišču.
Objavljen seznam knjig je moje osebno priporočilo. Uživajte v branju!
Nataša Kočar
Read More
Za vas pripravljamo serijo kratkih video nasvetov s področja ogrevanja, plesne tehnike in gibov ter plesnih kombinacij orientalskega plesa in orientalskih folklor.
Orientalski ples, ki ga poznamo danes, je plesna tehnika, ki se je razvila v 20. stoletju pod vplivom najrazličnejših folklornih in tradicionalnih plesov Bližnjega vzhoda in Severne Afrike na eni strani ter na drugi strani pod vplivom baleta ter modernih plesnih tehnik iz zahodnega sveta.
Kadar začnemo govoriti o zgodovini orientalskega plesa, ponavadi začnemo na začetku. Ples je star kot človeštvo samo. Ljudje so plesali, ker so tako izražali svoja čustva ali pa so ples uporabljali kot obred (religiozen ali zdravilen). Plesalka, pedagogoginja in raziskovalka Claduia Heinle pravi, da je bil ples eden bistvenih elementov starega faraonskega Egipta, ljudje vseh družbenih slojev so bili izpostavljeni plesu in glasbi. Plesali so ob različnih priložnostih, rojstvih, smrti, različnih religioznih procesijah, na banketih in na ulicah. Imeli so tudi profesionalne plesalce, ki so plesali v templjih. S plesom so slavili božanstva.
Če govorimo v geografskem smislu, je mediteranski bazen po mnenju različnih etnologov, antropologov in zgodovinarjev pred nastankom monoteističnih religij poznal različne plese v čast in slavo ženskim božanstvom. V svoji knjigi “Serpent of the Nile” Wendy Buonaventura navaja, da je bilo na primer v antični Grčiji cel kup plesov, ki so vključevali rotiranje pelvisa, zibanje bokov in tresenje zadnjice. Tako se predpostavlja, da naj bi v preteklosti, torej pred nastankom krščanstva in islama, obstajali določeni rituali, ki so slavili žensko plodnost, mati zemljo, in vključevali religiozne plese s poudarkom na medeničnih gibih. To seveda ni znanstveno dokazano, vsakokor pa ni povsem izključeno. Nihče pa ne ve, kako to, da bi se ti gibi obdržali prav v arabskih državah skozi vso zgodovino vse do danes.
Read More
Bayani orient akademija je bila ustanovelja na pobudo Nataše Kočar, vodje KUOD Bayani, certificirane plesalke in učiteljice, članice CID Unesco, in sicer z namenom širiti obzorja plesalk orientalskih in indijskih plesov.
V ta namen smo Bayani orient akademijo razdelili na tri tematske sklope: orientalski ples, tribal fusion in bollywood, torej vse plesne tehnike, ki jih poučujemo v društvu KUOD Bayani.
Znotraj vsakega sklopa bomo učiteljice društva objavljale tako svoje kot tudi članke gostujočih učiteljic iz Slovenije in tujine, z vami delile kratke video nasvete o tem, kako izboljšati tehniko, kako izdelati kostum ali pa vas bomo naučile kratko plesno kombinacijo. Poleg tega bomo za vas raziskovale svetovni splet in z vami delile spletne povezave, ki se nam bodo zdele zanimive in poučne.
Bayani orent akademija bo občasno organizirala tudi tematske delavnice, ki bodo namenjene tako plesalkam kot tudi učiteljicam.
Upamo, da vam je naša ideja všeč. Vesele pa bomo tudi vaših odzivov, predlogov in idej na kuodbayani@gmail.com
The Bayani Dance Troupe was formed in 2004 and gave its first official performance at the 1st Kamfest arts festival in Kamnik, Slovenia. In autumn 2004 Julia Tomšič, Tanja Potočnik and Nataša Kočar began to teach and perform oriental dance at an informal gathering of Bayani. In 2005 the association became legally established and since then it has borne the name of the Culture and Arts Oriental Association (KUOD) Bayani. In that year the group was joined by Manca Pavli. Together they were united by a love for oriental dance and Middle Eastern folk dance and music as well as cultures and dance in general.
In 2008 the experienced young dancer and choreographer Sylvia Valentine joined KUOD Bayani and established jointly with Nataša Kočar within the association a section for Indian dance named Shakti. Even before then Sylvia and Nataša had been dance colleagues for several years in the Nataraj dance troupe, where they danced the Indian classical dance Bharatanatyam. Under the mentorship of the foreign teacher Mayala Bracha, KUOD Bayani dancers began to learn the classical Indian dance Kathak as well as Bollywood and Indian folk dances.
In the past decade since their first appearance as Bayani, members of KUOD Bayani can pride themselves on numerous performances at concerts and events in Slovenia and abroad, with regular annual productions (from 2006 on) organised by the dance school which operates within the association, and seven dance productions.
2005 Kasbah
2006 Jalla jalla
2007 Zaghareet
2009 Hayeti
2010 Kundalini
2011 Zeina, that other Woman
2013 Om Shakti
2015 Hamsa, five elements of oriental dance
2017 Hamsa: Circle
Read More
Several years ago Nataša Kočar, a professional oriental dancer and one of the founding members of the KUOD Bayani dance association based in Kamnik, and Sylvia Valentine, a Bharatnatyam and oriental dancer, met during dance rehearsals.
Their artistic careers were marked by being members of the Nataraj dance troupe. They took delight in combining dance elements from oriental cultures and Western dance moves – so much so that they decided to create a joint Bollywood production and in 2008 began to teach Bollywood in Kamnik (KUOD Bayani).
Soon afterwards they co-founded the Bollywood dance troupe SHAKTI.
Through regular courses and organising workshops and events with acknowledged foreign and Slovene teachers, the SHAKTI troupe nurtured a familiarity with Indian art and culture. The dancers thus have the opportunity to practise the classical northern Indian dance form Kathak and the southern Indian dance form Bharatnatyam while following Bollywood dance trends.
Read More
Članici KUOD Bayani in bivši soplesalki v skupini Nataraj (klasični indijski bharata natyam) Nataša Kočar in Sylvia Valentine sta leta 2008 ustanovili plesno skupino za indijski ples Shakti.
Skupaj so plesalke ustvarile že dve plesni predstavi in nastopale na številnih plesnih dogodkih doma in v tujini.
Leta 2010 so se občinstvu predstavile s plesnim spektaklom Kundalini (linki na youtube, glej spodaj) in leta 2013 s plesno predstavo Om shakti (linki na youtube, glej spodaj).
Skupina Shakti pleše klasična indijska plesa kathak in bharata natyam, klasični in moderni bollywood ter nekaj indijskih folklornih plesov.
Read More
BOLLYWOOD
Bollywood je največja filmska produkcija na svetu, ki obstaja že skoraj 100 let. Tipičen bollywood film vsebuje preprosto ljubezensko zgodbo z veliko glasbe in plesa in je podoben mjuziklu. Prav ples in glasba v teh filmih sta ponesla v svet pridevnik bollywood ples, bollywood glasba. Plesi v starih bollywood filmih so bili prvotno klasični indijski plesi, različni zgodovinski dvorni plesi severne Indije ali pa folklorni plesi. V modernih filmih pa se bollywood spogleduje z modernimi plesnimi stili zahoda. Dandanes je torej ples največkrat mešanica, ki združuje elemente klasičnih indijskih plesov, orientalskega plesa, indijske folklore in še nekaterih modernih oblik kot so jazz, hip hop in celo latinsko-ameriški ter standardni plesi. Posebnost teh plesov je predvsem pripovedovanje zgodb preko plesa in bogata zakladnica indijskih muder ter obrazne gestikulacije. Tipična bollywood koreografija vključuje glavno igralko in/ali igralca kot solista ter zbor plesalcev v ozadju. Poleg hitrega menjavnja gibov je za film značilno tudi hitro menjanje prostorov (vsak kader nov prostor) ali celo različnih plesnih zasedb znotraj ene koreografije ter slikovito ozadje z razkošnim interierjem ali čudovitim naravnim eksterierjem.
Po letu 2000 je z masovnim prodorom bollywooda v svet (začeli so snemati kvalitetnejše filme, ki so dostopni širšemu občinstvu ) začel na priljubljenosti pridobivati tudi bollywood ples.
Bollywood ples se večinoma poučuje v šolah za orientalski ples, največkrat v obliki plesnih delavnic, zadnja leta pa postaja trend poučevanja bollywood plesa kot rednega tedenskega tečaja.
KLASIČNI INDIJSKI PLES
Pojem “indijski klasični ples” je zelo širok, saj zajema več (in ne zgolj enega od) klasičnih plesnih stilov, ki izvirajo iz različnih delov Indije.
Starodavni zapiski Natya Shastra (iz obdobja ok. od 200 pr. n. št. do 200 n. št.) podrobno opisujejo več vidikov odrske umetnosti – od igre, plesa, glasbe pa vse do odrskega ličenja. So temelj in podlaga umetnosti v indijski kulturi. Izraz “klasični”(sanskr. “Shastriya”)je vpeljala Sangeet Natak Akademi, da bi s tem terminom označila umetnosti/stile, ki temeljijo na Natya Shastra zapiskih.
Read More
Tribal Fusion je sodobna oblika orientalskega plesa, ki se je razvila v ZDA (natančneje v San Franciscu) v začetku 21. stoletja.
Read More
Orientalski ples je solo ples, kjer ženska ne potrebuje partnerja za soplesalca. Ker je to ples, ki v osnovi izvira iz egipčanske folklore, je primeren za širok krog ljudi ne glede na starost ali postavo. Pravzaprav so korenine orientalskega plesa v plesu zrelih žensk, ki so svoje plesno znanje v domačem krogu prenašale iz roda v rod na svoje mlajše hčere. To so nežni in subtilni gibi medenice, ki so prijetni, obenem pa krepijo medenične mišice, mišice medeničnega dna in trebušne mišice ter sproščajo napetost v spodnjem delu hrbta.
Orientalski ples ni samo lepa plesna forma, ampak tudi odličen način vadbe za ljudi vseh starosti. Ni kot balet, ki zahteva, da plesalec začne mlad. Večina gibov orientalskega plesa je naravna in vam bo pomagala, da se boste počutile bolj graciozne. Orientalski ples ohranja zdravje kardiovaskularnega sistema in pomaga odganjati osteoporozo.
Read More
Nataša Kočar je diplomirana geografinja in profesorica sociologije z bogatimi pedagoškimi in organizacijskimi izkušnjami. Leta 2010 je postala članica CID (Conceli International de la danse) UNESCO. Svojo plesno pot je začela kot osnovnošolka v plesni šoli Urška, kjer je po končani dveletni splošni plesni izobrazbi začela s treningi jazz baleta pri Mimi Marčac Mirčeta ter se izpopolnjevala na jazz seminarjih pri Fredu Lasserju.
Ko je konec devetdesetih let spoznala odlično glasbo Natache Atlas, so se ji na široko odprla vrata v Orient. Svoje izobraževanje je začela pri Mojci Rakipov – Nursel ter nadaljevala pri nekaterih drugih domačih in predvsem tujih učiteljcah, od katerih so nanjo največji vtis naredile Morocco, Sabuha Shahnaz, Helene Erikssen, Bahara, Astryd Farah de Michelle, Brigitte Ferchichi, kasneje pa Raqia Hassan, Randa Kamel, Aziza in zadnje čase predvsem Maria Aya.
Pri Helene Eriksen, plesalki, koreografinji, učiteljici in plesni etnologinji, se je izobraževala od leta 2004. Na njenih delavnicah ter privatnih urah je spoznala številne severnoafriške, bližnjevzhodne in centralnoazijske folkore ter ji pomagala pri prevodu strokovnih besedil iz plesne etnologije omenjenih plesov. Helene je leta 2009 nastopala kot gostja predstave Hayeti, ki so jo v KUOD Bayani plesalke pripravile ob 5. obletnici ustanovitve skupine Bayani.
Pri mag. Barbari Kazerouni – Bahari z Dunaja se je med leti 2006 in 2008 izobraževala za učiteljico orientalskih plesov. Aprila 2008 je to izobraževanje tudi uspešno dokončala in se odločila za ponovno dveletno izobraževanje pod njenim mentorstvom, tokrat za odrsko plesalko.
Med leti 2006 in 2010 je poleg rednih mesečnih seminarjev za plesalko in učiteljico (teh je bilo približno 40), obiskala vsaj še 60 plesnih delavnic in seminarjev drugih plesnih učiteljic (poleg zgoraj naštetih še Sonia in Amara Gamal iz BDSS, Rachel Brice, Elizabeth Strong, Sherin, Mercedes Nieto, Leila Haddad, Marie El Fajr, Claudia Heinle, Zaza Hasan, dr. Hasan Khalil, Serena in Hossam Ramzy, Magda in Atef Farag, Aziza, Randa Kamel, Yasmina Ramzy, Dalyla Ramy, Michelle Joyce, Maria Aya…).
Read More
Welcome to WordPress. This is your first post. Edit or delete it, then start writing!
Rdeča nit predstave je ženska. Izpostavili smo dve različni kulturni okolji, ki smo ju poimenovali vzhod in zahod. Termina definirata dva različna svetova. Zahod predstavlja tipično zahodnoevropsko žensko, ki hodi v službo, je samostojna in finančno neodvisna, sama razpolaga s svojim časom in s svojo usodo. Vzhod pa se nanaša predvsem na države Bližnjega vzhoda, centralne Azije in severne Afrike, kjer je ženska največkrat podrejena moškemu, včasih je celo njegova last, ni finančno neodvisna, ne hodi v službo in tem primeru ni gospodarica svoje usode. Ta dva stereotipa sta se zdela ključna za postavitev predstave v kateri se sprašujemo, ali sta zares tako zelo strogo definirana in ali ni mogoče, da se za njima skrivajo številne nianse.
Kakšni so ti svetovi? To so moderni svetovi, ki jih prežema globalizacija, robotizacija vsakdana, hiter tempo življenja, kjer ženska postaja vse manj ženska in moški vse manj moški. Vse ženske, ne glede na to, kje smo se rodile, nosimo v sebi Evo, ki je simbol prve ženske, zato smo vse ženske Evine hčere.
Read More
