- Podrobnosti
-
Objavljeno Petek, 22 December 2017 06:59
Oum Kalthum (Umm Kalthum) je bila najbolj slavna pevka arabskega sveta v dvajsetem stoletju. Njena kariera je trajala več kot petdeset let (1910-1973). Posnela je okrog tristo pesmi. Skoraj štirideset let so na egipčanskem radiu vsak četrtek predvajali njene koncerte. Imela je milijonsko občinstvo, tudi ljudi, ki si niso mogli privoščiti kart za koncert v živo. Ljudje so živeli za četrtkove večere in tisti dan se je svet ustavil za Egipčane; govorili so samo o njej.
Bila je kulturna ikona Egipta. Bila je obraz in glas Egipta. Še vedno ostaja nepozabna figura arabske glasbe. Njeno delo, njena glasba, njen repertoar je prepoznan kot avtentično egipčanski, arabski.
Njena kariera je preživela obe svetovni vojni, dve egipčanski revoluciji (1919 in 1952) in socialno-politične spremembe petdesetih in šestdesetih. Pravijo ji »asil«, kar pomeni avtentična egipčanska umetnica.
Leta 1960 je predsednik Naser ustanovil radijsko postajo, kjer predvajajo samo Umm Kulthum.
OTROŠTVO
Rojena je bila 4. 5. 1904 v majhni vasici Tammay al-Zaharyra, blizu mesta al-Sinbillawayn v revni družini. Njen oče je bil imam lokalne mošeje, mati je bila gospodinja. S petimi leti so jo poslali v šolo Korana (kuttab) skupaj s starejšim bratom. Njen oče je dodatni denar zaslužil tako, da je na porokah in posebnih slovesnostih pel nabožne pesmi. S seboj je večkrat vzel sina in nečaka. Ko je nekega dne odkril, da tudi hčerka pozna vsa besedila in da ima močan glas je začel učiti še njo. Sama je rekla, da se je od očeta učila kakor papagaj. Nič ni razumela, le ponavljala je za njim. Kmalu je z očetom začela nastopati.
V tistem času (na začetku dvajsetega stoletja) so moški in ženske lahko javno nastopali kot pevci religioznih pesmi, s tem, da so morale biti ženske zakrite s tančico, če so nastopile pred moško publiko. Tovrstni nastopi so bili zaželeni predvsem ob različnih religioznih praznikih, praznovanjih in podobno.
Talent Umm Kalthoum so odkrili, ko je bila še otrok. Ko so ljudje slišali peti majhno deklico s tako močnim glasom, so njenega očeta takoj prosili, da bi nastopila na različnih prireditvah in s tem tudi nekaj zaslužila. Na vse nastope v okolici Delte Nila, kjer so bili doma, so šli vedno peš. Kasneje je rekla, da se ji zdi, da so prehodili celo delto Nila, preden so lahko prišli v Cairo. Kmalu je postala družinska zvezda. Ko je v najstniških letih nastopala še večkrat, je bil njen oče zaskrbljen zaradi njenega ugleda. Naročil ji je, naj ima oblečen dolg deški plašč in naj na glavi ima beduinsko ruto. Tako je bila na vseh nastopih vse do njenega dvajsetega leta oblečena kot deček, beduin.
Na nastopih jo je vedno spremljalo sorodstvo in oče je prepovedal vsakršno pitje alkohola med poslušalci, kadar je nastopala. Med leti 1910 in 1920 se je povečal zaslužek; njen oče se je začel vesti kot pravi manager, družina si je izboljšala gmotni položaj. Med leti 1920 in 1922 je začela nastopati v Kairu, in do leta1922 je postala že prava zvezda.
V tistem času je bilo še vedno veliko revnih ljudi in če si bil reven, si težko prišel navzgor po socialni lestvici, razen če si imel poseben talent kot Oum Kalthoum. Poleg bogatega in delavskega razreda, se je začel oblikovati še t.i. srednji razred birokratov in trgovcev. Če si bil reven, je bilo težko pridobiti visoko izobrazbo, razen šole Korana ali kakšne verske šole.
Preberi več
- Podrobnosti
-
Objavljeno Ponedeljek, 29 Januar 2018 14:08
OUM KALTHUM – UMM KULTHUM, 1.del
KONCERTI
Njeni mesečni koncerti v Kairu so se zgodili vsak prvi četrtek v mesecu. Oum Katlhum je prišla vsaj uro pred koncertom in izza zavese gledala publiko, ki se je nabirala v dvorani. Menda se je glede na to, kakšna čustva je v njej vzbudila publika, ki jo je gledala izza zavese odločila, kaj bo pela.
Datumi premier novih pesmi so bili točno določeni. V časopisih so dobile vso zahtevano pozornost (Ime pesnika, skladatelja, podrobnosti o tem, kako so jo uglasbili). Besedilo pesmi pa se je ponavadi pojavilo v časopisu šele na dan premiere ali pa celo dan kasneje.
Obleke, ki jih je nosila na koncertih so bile vedno elegantne; ženska galabeja okrašena z dragulji. Ohranjala je princip konzervativne tradicionalne obleke, čeprav je izbirala drage materiale: dragulje in krzno. Bila je elegantna »hčerka podeželja«. Rada je imela svojo publiko, ki jo je oboževala. Imela je zveste gledalce v prvih vrstah. Legenda pravi, da je nek gospod iz Aleksandrije na vsakem njenem koncertu zakupil dva sedeža, enega zase in enega za svoj plašč in klobuk. Ko ga nekoč ni bilo na koncertu, se je ustrašila zanj in poslala ponj. Gospod je ravno žaloval, saj mu je umrl oče, a je kasneje vseeno prišel na koncert. Vsak koncert se je začel z glasbenim uvodom, potem je Oum Kalthoum ustala, v roki je imela svileno ruto in pela. Koncert se je vedno začel s pesmijo, ki jo že pozajo, šele nato je predstavila novo pesem. Redko je pela pesmi, ki bi bile starejše od 10 let.
Njen koncert se je ponavadi začel s tremi skladbami, vsaka je bila dolga približno 50 minut, med vsako pa je bilo približno 50 minut premora. Začeli so se okrog 21. ure in trajali do zgodnjih jutranjih ur. To je povezano s staro arabsko idejo, imenovano tarab - užitek poslušanja čudovitega glasu pevca oz. pevke, ki lahko očara svoje občinstvo vse do zore. Občudovanja vredna moč glasu, ki zdrži do jutra. Ta posebna oblika njenih koncertov, ki so trajali do tretje ure zjutraj, je bila pomemben faktor, povezan z arabsko tradicijo.
V Parizu, kjer je imela svoj koncert leta 1967, se je držala povsem istega urnika in s tem presenetila tako poslušalce kot oblast.
V šestdesetih letih dvajsetega stoletja, so se mladi uprli temu, da so njeni koncerti tako dolgi, saj nova doba ne dovoljuje ljudem več toliko časa za večurno uživanje v njenih pesmih.
Oum Kalthum je skrajšala repertoar na dve pesmi, ker pa so gledalci želeli še ponovitev, je trajalo enako kot prej.
Leta 1972 je predstavila pesem Inta Omri, ki je trajala 2 uri, leto kasneje pa Laylat hubb, ki je bila še daljša.
Njene koncerte so poslušali po vsem Egiptu in po vseh arabskih deželah.
Preberi več
Pojem baladi ali beledi (različna transliteracija, saj je beseda arabska, pomeni pa 'z dežele') zajema vse, kar diši po podeželju. Baladi glasba in ples se imenujeta tako zaradi močnih ruralnih korenin, ki pa so se stopile z modernimi urbanimi elementi. To se je zgodilo v Kairu okrog leta 1930, ko je veliko podeželanov prišlo v mesto, da bi si poiskali delo.V Kairu so živeli v določenih soseskah in tako so njihova glasba in plesi prišli v stik z moderno, urbano glasbo in glasbili, tudi tistimi z zahoda. Ta stik podeželja in mesta je vplival tudi na ulico Mohamed Ali, dom glasbenikov, plesalk in izdelovalcev glasbenih inštrumentov. Ta kreativnost je združila staro, tradicionalno, egipčansko z novim, tujim v novo formo Baladi.Ta inovativna kombinacija je bila povsem egipčanska in je dala nov potencial glasbi in plesu.
