orient – teksti

BELEDI/BALADI

Na kratko o tem, kaj je to beledi

Pojem baladi ali beledi (različna transliteracija, saj je beseda arabska, pomeni pa ‘z dežele’) zajema vse, kar diši po podeželju. Baladi glasba in ples se imenujeta tako zaradi močnih ruralnih korenin, ki pa so se stopile z modernimi urbanimi elementi. To se je zgodilo v Kairu okrog leta 1930, ko je veliko podeželanov prišlo v mesto, da bi si poiskali delo.V Kairu so živeli v določenih soseskah in tako so njihova glasba in plesi prišli v stik z moderno, urbano glasbo in glasbili, tudi tistimi z zahoda. Ta stik podeželja in mesta je vplival tudi na ulico Mohamed Ali, dom glasbenikov, plesalk in izdelovalcev glasbenih inštrumentov. Ta kreativnost je združila staro, tradicionalno, egipčansko z novim, tujim v novo formo Baladi.Ta inovativna kombinacija je bila povsem egipčanska in je dala nov potencial glasbi in plesu.

O glasbi

Baladi glasba se je na eni strani razvila iz shaabi glasbe (znane baladi pevke: Ruh el Fuad, Fatme Serhan,…), po drugi stran pa se je razvil taqsim baladi (npr. Hossam Ramzy), ki naj bi se po mnenju Suraye Hilal razvil za plesalke in se razvijal s plesom še naprej (podbno kot glasba za raqs sharki).

Poznamo tudi izraz urbani baladi. To je moderniziran baladi, ki je vsrkal elemente zahodnjaške glasbe: jazza, latino glasbe, ipd.

Read More

PRSTNE ČINELICE V ORIENTALSKEM PLESU

IME
Sagat (Egipt), zil (Turčija)
KRATKA ZGODOVINA
Igranje s prstnimi činelicami ima korenine v starem Egiptu. V grobnicah velikih piramid v Egiptu so slike plešočih deklet, ki imajo v rokah neke vrste lesene paličice, s katerimi udarjajo skupaj. V egipčanskem muzeju imajo razstavljene različne lesene predhodnice činelic. Kovinske činele, kot jih poznamo danes, pa so stare približno 4000 let.

OSNOVNI VZOREC
Osnovni vzorec za igranje je DLD, t. i. trojček, ki spominja na igranje tarabuke (dum z D, tak z L in dum z D – obratno za levičarje). Priporočljiva je tudi vaja LDL za desničarje (oz. obratno za levičarje), saj tako DLD postane močnejša.

DLD DLD DLD DLD

Read More

KORENINE ORIENTALSKEGA PLESA

Orientalski ples, ki ga poznamo danes, je plesna tehnika, ki se je razvila v 20. stoletju pod vplivom najrazličnejših folklornih in tradicionalnih plesov Bližnjega vzhoda in Severne Afrike na eni strani ter na drugi strani pod vplivom baleta ter modernih plesnih tehnik iz zahodnega sveta.

Kadar začnemo govoriti o zgodovini orientalskega plesa, ponavadi začnemo na začetku. Ples je star kot človeštvo samo. Ljudje so plesali, ker so tako izražali svoja čustva ali pa so ples uporabljali kot obred (religiozen ali zdravilen). Plesalka, pedagogoginja in raziskovalka Claduia Heinle pravi, da je bil ples eden bistvenih elementov starega faraonskega Egipta, ljudje vseh družbenih slojev so bili izpostavljeni plesu in glasbi. Plesali so ob različnih priložnostih, rojstvih, smrti, različnih religioznih procesijah, na banketih in na ulicah. Imeli so tudi profesionalne plesalce, ki so plesali v templjih. S plesom so slavili božanstva.

Če govorimo v geografskem smislu, je mediteranski bazen po mnenju različnih etnologov, antropologov in zgodovinarjev pred nastankom monoteističnih religij poznal različne plese v čast in slavo ženskim božanstvom. V svoji knjigi “Serpent of the Nile” Wendy Buonaventura navaja, da je bilo na primer v antični Grčiji cel kup plesov, ki so vključevali rotiranje pelvisa, zibanje bokov in tresenje zadnjice. Tako se predpostavlja, da naj bi v preteklosti, torej pred nastankom krščanstva in islama, obstajali določeni rituali, ki so slavili žensko plodnost, mati zemljo, in vključevali religiozne plese s poudarkom na medeničnih gibih. To seveda ni znanstveno dokazano, vsakokor pa ni povsem izključeno. Nihče pa ne ve, kako to, da bi se ti gibi obdržali prav v arabskih državah skozi vso zgodovino vse do danes.

Read More