NOVICE

Orientalski ples, ki ga poznamo danes, je plesna tehnika, ki se je razvila v 20. stoletju pod vplivom najrazličnejših folklornih in tradicionalnih plesov Bližnjega vzhoda in Severne Afrike na eni strani ter na drugi strani pod vplivom baleta ter modernih plesnih tehnik iz zahodnega sveta.

Kadar začnemo govoriti o zgodovini orientalskega plesa, ponavadi začnemo na začetku. Ples je star kot človeštvo samo. Ljudje so plesali, ker so tako izražali svoja čustva ali pa so ples uporabljali kot obred (religiozen ali zdravilen). Plesalka, pedagogoginja in raziskovalka Claduia Heinle pravi, da je bil ples eden bistvenih elementov starega faraonskega Egipta, ljudje vseh družbenih slojev so bili izpostavljeni plesu in glasbi. Plesali so ob različnih priložnostih, rojstvih, smrti, različnih religioznih procesijah, na banketih in na ulicah. Imeli so tudi profesionalne plesalce, ki so plesali v templjih. S plesom so slavili božanstva.

Če govorimo v geografskem smislu, je mediteranski bazen po mnenju različnih etnologov, antropologov in zgodovinarjev pred nastankom monoteističnih religij poznal različne plese v čast in slavo ženskim božanstvom. V svoji knjigi “Serpent of the Nile” Wendy Buonaventura navaja, da je bilo na primer v antični Grčiji cel kup plesov, ki so vključevali rotiranje pelvisa, zibanje bokov in tresenje zadnjice. Tako se predpostavlja, da naj bi v preteklosti, torej pred nastankom krščanstva in islama, obstajali določeni rituali, ki so slavili žensko plodnost, mati zemljo, in vključevali religiozne plese s poudarkom na medeničnih gibih. To seveda ni znanstveno dokazano, vsakokor pa ni povsem izključeno. Nihče pa ne ve, kako to, da bi se ti gibi obdržali prav v arabskih državah skozi vso zgodovino vse do danes.

Read More