Orientalski ples, ki ga poznamo danes, je plesna tehnika, ki se je razvila v 20. stoletju pod vplivom najrazličnejših folklornih in tradicionalnih plesov Bližnjega vzhoda in Severne Afrike na eni strani ter na drugi strani pod vplivom baleta ter modernih plesnih tehnik iz zahodnega sveta.
Kadar začnemo govoriti o zgodovini orientalskega plesa, ponavadi začnemo na začetku. Ples je star kot človeštvo samo. Ljudje so plesali, ker so tako izražali svoja čustva ali pa so ples uporabljali kot obred (religiozen ali zdravilen). Plesalka, pedagogoginja in raziskovalka Claduia Heinle pravi, da je bil ples eden bistvenih elementov starega faraonskega Egipta, ljudje vseh družbenih slojev so bili izpostavljeni plesu in glasbi. Plesali so ob različnih priložnostih, rojstvih, smrti, različnih religioznih procesijah, na banketih in na ulicah. Imeli so tudi profesionalne plesalce, ki so plesali v templjih. S plesom so slavili božanstva.
Če govorimo v geografskem smislu, je mediteranski bazen po mnenju različnih etnologov, antropologov in zgodovinarjev pred nastankom monoteističnih religij poznal različne plese v čast in slavo ženskim božanstvom. V svoji knjigi “Serpent of the Nile” Wendy Buonaventura navaja, da je bilo na primer v antični Grčiji cel kup plesov, ki so vključevali rotiranje pelvisa, zibanje bokov in tresenje zadnjice. Tako se predpostavlja, da naj bi v preteklosti, torej pred nastankom krščanstva in islama, obstajali določeni rituali, ki so slavili žensko plodnost, mati zemljo, in vključevali religiozne plese s poudarkom na medeničnih gibih. To seveda ni znanstveno dokazano, vsakokor pa ni povsem izključeno. Nihče pa ne ve, kako to, da bi se ti gibi obdržali prav v arabskih državah skozi vso zgodovino vse do danes.
Read More
Danes je najbolj razširjen ples v Indiji. Poznamo več stilov omenjenega plesa:
Pandanallur stil
Tanjore ali Thanjavur
Vazhuvoor
Mysore
Kancheepuram
Melattur stil
Kalakshetra stil
Mitološka podlaga tega plesa sega 3 tisoč let v preteklost – ples je ustvarjen po navdihu skulptur starodavnega templja Chidambaram poleg Pondicherry-a.
Tradicionalno so ga izvajala tempeljske plesalke devadasis.
Okoli l. 1930 je bilo nekaj še živečih priznanih devadasis povabljenih na elitne odrske nastope.
Današnjo podobo bharata natyama je oblikoval znani Tanjore/Thanjavur Quartet (glej razlago pri mohiniyattam).
Je ples predanosti, čaščenja, discipline, mehkobe in božanstva; prej introvertiran kot ekstrovertiran.
Bharatanatyam @ wikipedia
Bollywood i klasični indijski ples
Ples severne Indije, ki sega v davne čase nomadskih Kathakov (prvi najdeni zapiski o Kathakih segajo 300 let pr. n. št.), pripovedovalcev mitoloških in epskih zgodb na trgih, dvorih, v templjih. Za kathak je značilno prenašanje znanja iz roda v rod. Plešejo ga tako moški kot ženske.
V 16. stoletju pod vplivom Mughalskega imperija (16.-18. st.) je prišlo do vplivov perzijskega plesa v kathaku (npr. opustitev polpočepa in zelo verjetno zgledovanje po derviških obratih).
Tudi kasneje so na dvorih ples cenili in tako se je vse bolj razvijal tudi pomen kathaka kot zabave in ne zgolj pripovedovanja verskih zgodb. Spomniti se velja na kurtizane tawaifs, katerih ples je bil predvsem igriv in graciozen…
Poznamo 3 osnovne veje/šole (gharanas) kathaka – Jaipur, Lucknow in Banaras.
Po osvoboditvi Indije se je kathak spet pričel uveljavljati.
Omeniti je vsekakor treba družino Maharaj, ki so kot plesni virituozi veliko prispevali k plesnemu stilu kathaka. Danes še živeči je priznani Birju Maharaj.
Podobnosti med flamenkom in Kathakom so vsekakor omembe vredne (pokončna drža, izjemno hitri gibi nog). Ok. 11. st. so Romi šli preko Perzije (tudi tu se je ples navzel tamkajšnjih vplivov) in okoli l. 1425 pripotovali v Španijo. Španski Gitanos (Romi v Šp.), ki plešejo flamenko, spominjajo na sam kathak.
Kathak @ wikipedia
Bollywood i klasični indijski ples