NOVICE

Tanja Potočnik

 

Tanja Potočnik je ena od ustanoviteljic KUOD Bayani.   Plesalka in koreografinja izhaja iz različnih plesnih tehnik. Kot otrok je plesala balet in se v času študija dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani izpopolnjevala še v sodobnem plesu. Izobraževala se je v folklornih plesih severne Afrike in Bližnjega vzhoda pri mentorici Helene Eriksen ter pri različnih učiteljicah modernega in klasičnega egipčanskega plesa. Plesala in koreografsko soustvarjala je v različnih plesnih predstavah. Zadnja leta skozi poglabljanje v jogo in preučevanje plesne tehnike Suraye Hilal, Marie El Fajr, Claudie Heinle razvija svoj plesni slog. Kot plesalka ima pretanjen občutek za ritem, glasbo in inovativno ustvarjanje. Skozi plesno govorico ustvarja ekspresivne gibalne slike, ki s skrbno dramaturgijo prehajajo v plesne predstave.

 

Plesne predstave:

  • Plesno gibalna predstava Tangolmin (mentor Sebastian Starič, premiera Tolmin 1996)
  • Plesna kompozicija Zemla  (AGRFTV prof. doc. Tanja Zgonc, premiera AGRFTV Ljubljana  2005)
  • Gledališko-plesna predstava Incisio Rubida Rdeči rez (režija in koreografija Bara Kolenc, premiera Cankarjev dom  2005)
  • Orientalska plesna predstava Jalla Jalla (KUOD Bayani, premiera Kamnik  2006)
  • Orientalska a plesna predstava Zaghareet (KUOD Bayani, premiera Kamnik 2007)
  • Orientalska folklorna plesna predstava Hayeti (KUOD Bayani, premiera Kamnik 2009)
  • Sodobna orientalska plesna predstava Zeina, tista druga ženska ( KUOD Bayani, premiera Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana 2011)

TRADICIONALNO OSNOVAN SODOBNI EGIPČANSKI PLES
Basic egyptian and  contemporary dance

Ples v Egiptu je živahna mešanica gibov, gest in estetike, ki je  osnovana na močnem tradicionalnem seznanjanju z bogato arabskimi in afriškimi koreninami. Egipčanska plesna dediščina je unikatna kulturna ekspresija, obenem pa je vsestranski univerzalni plesni jezik. Egipt je eden največjih virov inspiracije za ples danes.

Sodobna egipčanska plesna forma je holistična metoda, ki nam pomaga izboljšati zavedanje lastnega telesa in drže. Poglobljen dih napetost v telesu zmehča in na ta način energija potuje bolj svobodno po hrbtenici.

Ta plesna forma ima pozitiven vpliv na stanje duha.

Pri plesu se osredotočamo na:

  • Hrbtenično poravnavo, ki omogoča mehkobo in pretočnost
  • Močan center, ki nam omogoča neprekinjen pretok giba
  • Ritmične vzorce,ki nam omogočajo pretok skozi celo telo
  • Različne tehnike hoje
  •  Močne elemente improvizacije skupaj z glasbo
  •  Ekspresivne emocije v abstraktnem smislu

Sylvia Valentine

Sylvia Valentine

Sylvia Valentine je plesalka, ki je po mami slovenskega, po očetu pa britansko-armenskega rodu.

Z vadbo orientalskega plesa je pričela v osnovni šoli. Na tem področju je med drugim zaključila izobraževanje za profesionalno plesalko pri priznani plesalki Vesni Jevšenak ter izobraževanje za učiteljico orientalskih plesov v okviru Studia Chiftetelli pod vodstvom Bahare (Dunaj, Avstrija). Navdušujejo jo folklora, klasika, pa tudi modernejši pristopi. Plesne izkušnje pridobiva pri cenjenih slovenskih in tujih učiteljih: Helene Eriksen, Hassan Khalil, Astryd Farah in mnogi drugi.

Sylvia ValentineŽe več let se posveča indijskemu klasičnemu plesu bharata natyam (z njim je pričela pri 15ih letih in vsa leta aktivno pleše omenjeno zvrst), ki ji predstavlja veliko plesno oz. življensko strast. Bila je članica plesne skupine Nataraj, v okviru katere je znanje nabirala pri Vesni Jevšenak in Ujwalu Bholeju iz Indije. Leto in pol se je še dodatno izpopolnjevala na plesnih akademijah v Indiji. Že nekaj let se uči tudi klasične plesne zvrsti kathak (Mayala Bracha, Subhash Viman Gorania).

Obiskuje tudi vadbe sodobnega plesa, ki jih vodi uveljavljeni plesalec Igor Sviderski. Znanje španskega flamenka pridobiva pri učiteljici Mihaeli Wabri Kucler (Cora Viento). 

Je ena izmed plesnih učiteljic v KUOD Bayani (Kamnik). 

 

Julia Tomšič

 

S klasičnim orientalskim plesom se je prvič srečala jeseni 1998 v Berlinu pri priznani nemški plesalki Sari Rummler, pri kateri se je učila do maja 1999. Novembra 1999 se je po končanem študiju psihologije preselila nazaj v Slovenijo, kjer je spomladi 2000 nadaljevala s plesom pri Mojci Rakipov – Nursel, kasneje pa tudi pri Evi Stramšek, Mirjam Mihelčič Korez in Vesni Jevšenak.

Od leta 2003 se udeležuje različnih delavnic orientalskih plesov doma in v tujini z mednarodno priznanimi učiteljicami kot so: Marocco, Maja Gaorry, Sabuha Shahnaz, Maggie Caffrey, Erna Fröhlich, Gamze, Zaza Hassan, Sema Yildiz, Helene Eriksen, Astryd Farah de Michelle in Randa Kamel.

 

 

Svojo plesno pot je obogatila z dvoletnim izobraževanjem za učiteljico orientalskih plesov pod vodstvom priznane in izkušene dunajske plesalke klasičnega orientalskega plesa mag. Barbari Kazerouni – Bahare, ki ga je uspešno zaključila aprila 2008. Junija 2008 se je vključila v nov dvoletni projekt za izobraževanje za orientalsko plesalko pri Bahari, ki se je v obliki predstave »Vonj jasmina« zaključil v maju 2010.

Poleg klasičnega orientalskega plesa jo navdušujejo tudi folklorni plesi, kot so ples Perzijskega zaliva khalegee, tunizijski ples, afganistanski ples logari, ghawazee – ples egipčanskih cigank, saidi iz zgornjega Egipta, baladi – urbana folklora iz Egipta, alžirski ples plemena Ouled Nail, romski-turški ter sufijski ples.

Po večletnih izkušnjah poučevanja in nastopanja orientalskih plesov je spoznala, da orientalski ples terapevtsko deluje na vsako žensko, ker se lahko na kreativen, poživljajoč in sproščen način izraža v krogu žensk, ki ljubijo ples in želijo priti v stik s svojo žensko bitjo. Orientalski ples pripomore k pozitivnem telesnem zavedanju ter povezuje dušo, psiho in telo.

Že od nekdaj jo je zanimala tudi plesna terapija in novembra 2009 je pričela z dvoletnim izobraževanjem v Berlinu znotraj Nemškega društva za plesno terapijo (Deutsche Gesellschaft für Tanztherapie – DGT). Jeseni 2013 nadaljuje z 2. stopnjo plesne terapije, kar ji vzbuja navdušenost in hvaležnost za možnosti pridobivanja novih doživetij in spoznanj. Želi si, da bi lahko skozi ples imeli možnost vsestranskega izražanja, kar je pomembno za zdravilske in psihofizične integracijske procese tako individuuma kot tudi skupine.